bela krajina

Dobrih ljudi čebele ne pikajo

30.10.2024 | 14:15 | Jože Slobodnik

Semič - V okviru semiškega občinskega praznika se je preteklo soboto odvilo največje in drugo najstarejše ocenjevanje medu v državi. Med 141 vzorci iz vse Slovenije je šampionski stekleni pokal prejel Zdravko Istenič iz Bovca. Pokali za najbolje ocenjeni belokranjski med pa so šli v roke Francu Movernu, Bojanu Pavlinu in Jožetu Mušiču.

Trije najbolje ocenjeni čebelarji (z leve) Jože Mušič (3. mesto), Bojan Pavlin (2. mesto) in Franc Movern (1. mesto) s semiško županjo Polono Kambič in podpredsednikom Čebelarske zveze Slovenije Antonom Urekom (Foto: J. S.)

»V ponos nam je, da smo lahko že dvaindvajsetič zbrali najboljše čebelarje Slovenije ter med njimi izbrali šampiona,« je udeležence dogodka pozdravila semiška županja Polona Kambič in ob tem razkrila svojo željo, da se bi rada enega dne tudi sama pridružila čebelarski družini.

Tam jo bodo veseli, tako kot se razveselijo tudi vsakega novega čebelarja, ki jih je v Beli krajini vedno več. »V Beli krajini se je v zadnjih 15 letih število čebelarjev podvojilo; čebelarstvo je postalo moderno. A znanje ostaja precej nizko. Krožki so v vseh glavnih šolah, izobraževanja potekajo po vsej Sloveniji, udeležba pa je nizka. Naši čebelarji pogosto opazijo bolezni šele, ko je že prepozno. Tako se na območju Metlike spoprijemamo s hudo gnilobo čebelje zalege,« je zadovoljen, a hkrati tudi zaskrbljen predsednik Čebelarskega društva Semič Bojan Pavlin. Kot je dejal, je bilo na semiškem ocenjevanju letos nekaj manj vzorcev medu kot prejšnje leto, a so bili, kljub vročini in suši, rezultati zadovoljivi.

NE MOREMO TEKMOVATI S CENO

Da je prav kakovost, ki izhaja iz ljubezni do te dejavnosti, najmočnejša valuta slovenskih čebelarjev, je poudaril podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Anton Urek. »S tujim trgom ne moremo tekmovati s ceno, lahko pa s kakovostjo. Na evropskih policah lahko najdemo tudi do 80 odst. ponarejenega medu in skoraj nemogoče ga je pravočasno odkriti. Zato kupujte neposredno pri čebelarju. Le tako boste lahko gotovi o sestavinah medu.«

Ocenjevanje je potekalo anonimno. (Foto: J. S.)

Prihodnost čebelarstva vidi v novih generacijah: »Vidimo dve skupini mladih: tiste, ki želijo iz čebelarstva ustvariti vir dohodka, in tiste, ki so v čebelarstvu zaradi ljubezni do čebel.« Čebelarji, ki se s tem ukvarjajo zaradi tradicije ali navezanosti na naravo, običajno vztrajajo dlje kot tisti, ki so usmerjeni v ekonomsko korist, opaža Urek. »Čebelarstvo je zahtevno delo, zato svetujem, da se glede tega najprej preizkusite pri izkušenem čebelarju,« svetuje tisti, ki se želijo lotiti čebelarjenja.

ČEBELARSTVO JE VEČ KOT LE MED

Tega nasveta se je držal Matej Štalcar, 30-letni čebelar iz Brstovca pri Semiču. Ta je v Jožetu Severju, semiškem čebelarskemu veteranu, našel zahtevnega mentorja, ki ga uči čebelarjenja po avtohtonem izročilu. Najstarejši, Jože, ima 79 let, in najmlajši odlikovan čebelar, duet vajenca in mojstra, ki je z ocenjevanja odkorakal s srebrnima priznanjema, je podelil prisrčno in prizemljeno filozofijo. »Ko se ukvarjamo s čebelami, se zavedamo, da gre za nekaj več – za skrb za naravo, spoštovanje do živali in ohranjanje dediščine. Čebelarstvo je več kot samo pridelava medu. Mi smo del narave in skrbimo za čebele iz srca, ne zaradi zaslužka. Od njih ne moreš zahtevati nočnega dela kot v tovarni. Ko sonce zaide, tudi čebele zaključijo svoj dan, in tako mora biti tudi pri nas,« pove mladi čebelar, ki želi življenje posvetiti čebelam.

Mojster Jože Sever (levo) in vajenec Matej Štalcar (Foto: J. S.)

»To delo me izpolnjuje. Drugi odidejo v gostilno, jaz pa najdem svoj mir med čebelami. One me učijo spoštovanja in potrpežljivosti. Ko se približuješ čebelam, moraš biti umirjen, kot na zmenku. Dobrih ljudi čebele ne pičijo,« v smehu sklene Jože.

NEPREDVIDLJIVO VREME

Matej opaža, da so ekstremne vremenske razmere vsakokrat večji izziv. »Čebele ne morejo slediti nenadnim vremenskim spremembam, pozni pozebi in dolgi suši,« pravi Matej. »Zato morajo čebelarji poskrbeti, da čebelam pustijo vse več medu za preživetje v nepredvidljivih sezonah.«

Diplome in pokali so izvrsten pokazatelj, ali je čebelar na pravi poti, vendar očitno še zdaleč ne edini. Strast in odnos do pridnih sodelavk sta tisto, kar na koncu loči dober med od boljšega. Čeprav se svet okrog njega spreminja, je lahko slovenski čebelar še vedno poln topline, srčnosti in spoštovanja narave.

‹ nazaj