Razstava v Baragovem zavodu: 33 slikarjev verjame v moč upanja

Leto upanja

Čas branja 5 min.

Razstava v Baragovem zavodu: 33 slikarjev verjame v moč upanja

Lidija Markelj

18. 9. 2025, 10.10

Deli članek

Facebook

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

Novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje je sinoči v galeriji Baragovega zavoda v Šmihelu odprl svetoletno razstavo Odsevi upanja.

razstava, novo-mesto, odsevi-upanja — Med 33 umetniki je edini z dolenjskega konca Janko Orač (na desni), čigar sliko Dotik Poletja si je z zanimanjem ogledal tudi novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.

Razstava od marca naprej kroži po vseh slovenskih škofijah in v zamejstvu, in bo do 20. oktobra na ogled tudi v novomeški škofiji.

Gre za skupinsko razstavo 33 likovnih slovenskih ustvarjalcev v jubilejnem letu upanja v Cerkvi na Slovenskem. Na razstavi so na ogled slikarska in kiparska dela slovenskih akademskih umetnikov, ki so jih ustvarili ali iz svojega dosedanjega opusa izbrali vsak eno delo na temo upanja.

Osrednje sporočilo upanje

Papež Frančišek je namreč izbral upanje kot osrednje sporočilo jubilejnega leta, »v srcu vsakega človeka živi upanje kot želja in pričakovanje dobrega, kljub temu da ne ve, kaj se bo zgodilo jutri«, ter vse spodbudil k obhajanju jubilejnega leta z željo, da nam »pomaga ponovno najti potrebno zaupanje, tako v Cerkvi kot v družbi, v medosebnih odnosih, v mednarodnih odnosih, v krepitvi dostojanstva vsakega človeka in v spoštovanju stvarstva.«

Orač izbral Dotik poletja

Med ustvarjalci umetniških del za svetoletni razstavni projekt, ki sta ga idejno in organizacijsko zasnovali novinarka Ksenja Hočevar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec v sodelovanju z Galerijo Staneta Kregarja in Galerijo Družina, je kot edini dolenjski predstavnik priznani novomeški likovni umetnik Janko Orač.

Predstavlja se z delom z naslovom Dotik poletja (akril na platnu).

»Izbral sem delo, ki je polno svetlobe, upanja, pa tudi skrivnosti, in se rahlo dotika prostora, kjer živim in ustvarjam – reke Krke,« je dejal Orač, ki je za sporočilo ob sliki izbral verz novomeškega pesnika Smiljana Trobiša: »En žarek je dovolj, da temo razsvetli in najde v njej naslednji dar vse darujoče se resničnosti.«

Razstava je zelo raznolika

O razstavi je spregovorila umetnostna zgodovinarka in soorganizatorica razstave Bernarda Stenovec. Poudarila je, da je razstava zelo raznolika in generacijsko pestra, pa tako glede slogovnih usmeritev - nekateri ustvarjalci so zavezani bolj realistični govorici, drugi se bolj opirajo na neposredni likovni jezik, kot so barve, poteze itd.– kot glede izbire motivov.

»Najbolj trdna skala pa je Kristusova odrešenjska zgodba in v odnosu do upanja in življenja našega vsakdana so nekateri avtorji prispevali delo, ki izhaja iz tradicionalne ikonografije Kristusove zgodbe, spet drugi so se odločili za pričevanje o upanju preko bolj osebne zgodbe, pa tudi s podobami krajine."

Rdeča nit: svetloba

»Želeli smo, da razstava združuje ne le ustvarjalce, ki so neposredno bolj zavezani slovenskemu bogoslužnemu prostoru, ampak da je odprta za vse, »da dosežemo sporočilo o moči upanja, ki ga potrebuje sleherni izmed nas in kar potrebujemo tudi kot skupnost,« je dejala Stenovec.

Da je rdeča nit razstave podoba svetlobe, v spremnem besedilu v katalogu razstave poudari tudi akademik prof. dr. Milček Komelj, Novomeščan po rodu. »Kot osrednje izrazilo upanja najbolj dominira svetloba - luč. Vsi sodelujoči likovni ustvarjalci so med svetla jadra svojih slik pripeli pisan prapor upanja.«

Škof Saje: Lepota umetniškega ustvarjanja krepi vero upanja

Da smo ljudje bitje upanja, je na otvoritvi poudaril novomeški škof Andrej Saje, ki želi, da razstavljena dela nagovorijo kar največ obiskovalcev.

»Umetniška dela nagovarjajo k razmišljanju o tej temeljni kreposti. Upanje ni zgolj pričakovanje prihodnosti, temveč je globinska notranja moč, ki nas podpira v sedanjosti, osvetljuje naše korake in daje pogum v preizkušnjah.«

Spomnil je, da je občudovanje umetniških del poleg estetske izkušnje lepote hkrati povabilo k osebnostni rasti.

»Umetnost nas vabi, da zaustavimo korak, se umirimo, čim bolj celostno zaznavamo, prisluhnemo in kontempliramo. Vabi nas, da v svetu, ki je pogosto zaznamovan s temo, prepoznavamo drobna znamenja svetlobe. Spodbuja nas, da se odpiramo drug drugemu, da se učimo solidarnosti in gradimo skupnost. Moč umetnosti je v tem, da preoblikuje naš pogled na stvarnost in ga preusmerja k večnemu viru lepote, k Bogu samemu,« je dejal škof in pozval, da smo tako kot umetniki, ki s svojimi deli razodevajo luč, tudi »mi poklicani, da v svojem življenju širimo mir, ljubezen in dobroto. Naj srečanje z umetniškimi deli okrepi vero, utrdi upanje in poglobi ljubezen.«

Pogovorni večer o umetnosti

Zahvalo novomeški škofiji, ki je v jubilejnem letu pripravila mnoge dogodke za mnoge sfere našega življenja, je na razstavi izrekel direktor Baragovega zavoda Mitja Bulič.

Po otvoritvi razstave, ki so jo glasbeno popestrile učenki in profesorica na Konservatoriju za glasbo Jurija Slatkonje, je sledil pogovorni večer na temo umetnosti, lepote in upanja, ki ga je povezovala Ksenja Hočevar.

Gostje so bili zanimivi: s. Božena Kutnar, narodna delegatka za jubilejno Sveto leto 2025 pri Slovenski škofovski konferenci, duhovnik in prošt Stolnega kapitlja dr. Janez Gril, novomeški likovni umetnik Janko Orač in Gregor Čušin, priznani slovenski igralec, dramatik režiser in tudi pisec.

Kaj pravita dr. Janez Gril in Janko Orač?

Sodelujoči so podali zanimive poglede na umetnost in njeno vlogo v današnjem svetu.

Dr. Janez Gril je menil, da živimo v svetu, ki ponuja vse mogoče, tudi umetnost, ki to ni. Zato smo lahko včasih romarji upanja proti lepoti in presežnemu, včasih pa nesrečni klateži, ki ne vemo, kaj iščemo. »To je za vse izziv in vabilo, da imamo cilj.«

Novomeški slikar Janko Orač meni, da umetnik pomaga človeku, da ne izgubi upanja. Sam skuša s svojim ustvarjanjem, ki vedno temelji na odnosu do narave, to vedno ponotranjiti ter mu dati svoje sporočilo.

»Likovna dela naj bi gledalca nagovorila. Težim, da bi bilo v mojih delih vedno nekaj dobrega. Moje razstavljeno delo na razstavi je polno svetlobe, ki daje vsakomur kanček upanja in veselja. Drži pa, da nasploh delo brez nekega notranjega žara ne more žareti, kar pomeni, da se v vsakem delu odraža iskren odnos. Danes v umetnosti manjka poglobljenosti,« je menil.

Kaj menita Gregor Čušin in s. Božena Kutnar?

Da živimo v svetu, ko umetnosti manjka bistvo, »kajti umetnost prinaša mir nemira«, je menil Gregor Čušin. Prepričan je, da ni umetnika, ki bi ustvarjal le zase, čeprav ustvarja iz notranje nuje.

»Zato je vsak umetnik romar upanja. Vsi talenti so od Boga in vsak pravi umetnik je božji poslanec, apostol. In zanje je treba moliti, da si bodo upali tvegati.« Čušin, ki je zadnje obdobje član novomeškega APT, je dejal še, da je to gledališče eno redkih v Sloveniji, ki ima svoj pravi obraz.

S. Božena Kutnar je o umetnosti spregovorila kot akademska glasbenica. »Glasba je v bistvu občestveni dogodek in prav zato ima poslanstvo upanja v svetu individualizma. Glasba poveže občestvo in če se ji prepustimo in odpremo, naša srca zaigrajo. Glasba ni prinašalka upanja, to prinaša le Kristus, a vse vrste umetnosti nas lahko odprejo za upanje.«