kultura

Zapisi iz Šentruperta

12.10.2024 | 12:30 | R. N.

Šentrupert - Jože Uhan je otroška in osnovnošolska leta preživel v Šentrupertu, nato pa je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer danes tudi živi. Leta 2011 je postal doktor geoloških znanosti, poleg poklicnega raziskovalnega področja pa je dolga leta posebno pozornost namenjal tudi domoznanstvu. V glasilu Občine Šentrupert je dve desetletji redno objavljal domoznanske članke o manj poznani, pozabljeni, podcenjeni ali spregledani dediščini tega dela Mirnske doline. Obsežno pisno in slikovno gradivo je zdaj združeno v knjigi Zapisi iz Šentruperta.

Jože Uhan v rokah drži novo knjigo Zapisi iz Šentruperta. (Foto: Miha Uhan)

»Domoznansko raziskovanje mi je vedno pomenilo protiutež poklicnemu raziskovalnemu delu in mi omogočalo ohranjanje stika z ljudmi in krajem mojega otroštva ter stika z mojimi koreninami,« pravi 67-letni Jože Uhan, ki je bil pred upokojitvijo nazadnje zaposlen na Agenciji za okolje.

Knjiga Zapisi iz Šentruperta, ki je predstavitev doživela prejšnji petek, je po njegovih besedah dokument časa in prostora, saj se v njej prepletajo vsebinsko zelo raznoliki domoznanski zapisi z naravoslovnega in družboslovnega področja ter zapisi pogovorov z zanimivimi, tudi mednarodno uveljavljenimi osebnostmi, ki so rodbinsko ali delovno povezane s šentrupertskim prostorom. V središču zapisov je Šentrupert, ki izstopa že s svojo geografsko lego, leži namreč na stičišču treh geografskih regij: alpskega, panonskega in dinarskega sveta. »Izjemno pestro geološko zgradbo ima. Na razmeroma majhnem prostoru najdemo kamnine nekdanjega kopenskega, jezerskega, morskega, puščavskega in vulkanskega okolja. Ravne pri Šentrupertu pa so kraj prve najdbe treh novih vrst fosilne školjke Daonellea iz začetka srednjega zemeljskega veka,« pove Uhan.

Šentrupert navdušuje tudi z izjemno zgodovino, največje bogastvo kraja, kot pravi avtor knjige, pa so ljudje. »Del knjige prinaša zapise pogovorov z zanimivimi osebnostmi, ki so tako ali drugače povezane s Šentrupertom,« še dodaja.

Monografija na 338 straneh ponuja ogromno zanimivega branja. Med drugim je tudi navedeno, da najstarejša pergamentna listina v Arhivu Republike Slovenije izhaja iz Šentruperta, da je s Šentrupertom povezan ustanovni oče dunajske dvorne glasbene kapele, predhodnice znamenitega zbora Dunajskih dečkov, da je iz rodbine Barbo, ki se je najdlje ohranila prav na Rakovniku pri Šentrupertu, izšel celo eden od papežev …

Zelo vpadljiva je tudi naslovnica, ki jo je oblikoval priznani grafični oblikovalec Nejc Prah. »Na sončno rumeni naslovnici je v podlago podložena nežna sled radialno rebraste šentrupertske fosilne školjke Daonella kot odtis navidezne urne številčnice geološkega brezčasja šentrupertskega prostora. Rebrasto školjčno strukturo prekriva barokizirana številčnica šentrupertske sončne ure, ki na zunanji steni župnijske cerkve Šentruperčanom dan za dnem odmerja kronos, zunanji čas, neizprosno vsiljene dvanajstine dneva, in nas ob tem opominja tudi na kairos, na kakovost časa, notranji sveti čas, ki bi moral še pogosteje in še globlje osmišljati bivanje in sobivanje nas vseh,« razloži Jože Uhan.

Za izid knjige, ki jo je uredila Tadeja Zupan, lektorirala pa Danica in Jože Zupan, je poskrbela Občina Šentrupert. Po mnenju župana Tomaža Ramovša je to dobra promocija bogate dediščine in lepot njihovih krajev.

‹ nazaj