novice

Komentar: Kralj živali in drugo meso

29.9.2024 | 19:30 | Igor Vidmar

Vinska vigred je zelo demokratična ustanova, ki spoštuje različne kulture in religije. Na ražnjih vrtijo različne živali, tiste, ki jih obožujejo ljudje, ki kot kralja živali slavijo prašiča in ne kot v znani risanki leva, pa tudi druge, ki jih, kot jim zapoveduje vera, svinjine ne jedo in imajo kot odojke (otroke matere svinje) raje otroke matere ovce, jagenjčke. V nekaterih vrtcih in šolah vodstvo teh ustanov ni tako liberalno, kot so prireditelji Vinske vigredi, in ni pripravljeno ustreči otrokom, ki zaradi verskih ali kakšnih drugih nezdravstvenih razlogov ne jedo svinjine.

Samo malo dobre volje bi bilo treba pokazati. (Simbolna slika; arhiv DL)

Zaradi verskih razlogov svinjine ne jedo muslimani. Uživanje svinjine je v islamu strogo prepovedano. Koran, muslimanska sveta knjiga, omenja prepoved uživanja svinje na štirih mestih: v suri Al Bekare, 173 ajet; v suri Al Maida, 3 ajet; v suri Al An’am, 145 ajet in v suri An Nahl, 115 ajet. »In svinja, ker sicer ima parklje, preklane parklje, pa ne prežvekuje: za vas je nečista. Njihovega mesa ne uživajte in njihove mrhovine se ne dotikajte: za vas so nečiste.« To ni citat iz Korana, to je citat iz Biblije, Svetega pisma stare zaveze, iz Levitskega zakona v tretji Mojzesovi knjigi. Prepoved uživanja svinjine se v Svetem pismu še večkrat ponovi. Muslimani, katerih vera je precej mlajša od krščanske, so prepoved povzeli po Judih in kristjanih. Vzrok za te prepovedi pa je bil zelo praktičen, saj so prašiči, ki so fiziološko precej blizu človeku, z uživanjem njihovega mesa na človeka prenašali številne bolezni in parazite. Danes je ta nevarnost ob vsej sodobni tehnologiji pridelave in predelave mesa zelo majhna, a religije svoja pravila zelo težko spreminjajo.

Čeprav je na spletu najti kup prispevkov, ki govorijo o pozitivnih učinkih uživanja svinjine, o obilju beljakovin, mineralov in vitaminov v njej in odličnem viru cinka ter vitamina B12, so znanstveno nekoliko bolje podprti tudi negativni učinki prehranjevanja s svinjskim mesom, ki poleg vseh koristnih snovi vsebuje tudi histamin, ki povzroča težave alergikom, veliko holesterola in maščob ter pogosto tudi rastne hormone, cepiva, antibiotike in pomirjevala, s katerimi prašiče pitajo na intenzivnih farmah, ter poleg vsega drugega še toksine, parazite in bolezenske klice. Svinjina ni ravno tista hrana, ki bi morala biti obvezen sestavni del zdravih jedilnikov.

Izrecna odločitev nekaterih med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, da se ne bodo prilagajale otrokom, ki zaradi različnih in predvsem verskih razlogov ne uživajo svinjine, ni stvar kompleksnosti organizacije šolske oziroma vrtčevske prehrane, ampak samo izraz nestrpnosti do ljudi drugih kultur. Če se te iste ustanove brez težav prilagodijo krščanskim pravilom glede neuživanja mesa v postnem času pred veliko nočjo, če brez težav pripravljajo ustrezne dietne in celo vegetarijanske obroke, zakaj je težava s tem, da bi otrokom, ki ne jedo svinjine, tisti dan, ko je ta na jedilniku, ne ponudili hrane, ki ne vsebuje te vrste mesa, bodisi da bi jim ponudili katerega izmed drugih dietnih menijev, ki jih že tako in tako pripravljajo, ali pa namesto svinjskega zrezka spekli puranjega. Na primer. Samo malo dobre volje bi bilo treba pokazati.

Da večina osnovnih šol pri šolski prehrani upošteva posebnosti, ki izhajajo iz krščanske vere, ne pa tudi omejitev, ki izhajajo iz drugih veroizpovedi, je v raziskavi o prehrani v vzgojno-izobraževalnih zavodih ugotovila delovna skupina pod okriljem islamske skupnosti. Ugotovitev je v javnosti sprožila burne odzive, seveda tudi nestrpne. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko je tak odziv dela javnosti, krščanski, gotovo pa je odločitev vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki izrecno ne želijo upoštevati pravil, ki jih svojim vernikom pri prehrani predpisuje vera, ki ni krščanska, protiustavna. V slovenski ustavi med drugim piše: »Verske skupnosti so enakopravne.« in: »Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.« In med slovenskimi državljani jih je precej tudi muslimanske veroizpovedi, k nam so se v preteklosti priseljevali iz bratskih republik nekdanje Jugoslavije, predvsem iz Bosne, Črne gore, Makedonije in Kosova. Precej jih je k nam prišlo kmalu po drugi svetovni vojni, tu živijo že več generacij, a jim Slovenci nekako nočemo priznati enakopravnosti. Zakaj?

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj