dolenjska

Za Rome deset novih socialnih delavcev s CSD?

20.9.2024 | 13:50 | Besedilo in foto: L. Markelj

Škocjan - V Škocjanu se je včeraj mudila vladna ekipa z državnimi sekretarji, medresorska delovna skupina za romsko tematiko s Helgo Dobrin na čelu, občinska komisija za romsko problematiko, občinski svetniki ter še nekateri, ki so prišli na posvet v občino, kjer je v zadnjem obdobju pogosto slišati o raznih ekscesnih primerih z Romi. Ti živijo v bližnjem naselju v Dobruški vasi.

Helga Dobrin je v Škocjanu najprej prisluhnila Silvu Mesojedcu kot predstavniku združenih regijskih CI.

Kot smo že poročali, so predstavnike države pričakali predstavniki združenih civilnih iniciativ in pripravili miren protestni shod.

Za zaprtimi vrati so nato sledili sestanki in pogovori v novem kulturnem centru in kot je bilo slišati ob koncu, je zdaj menda že vsem jasno, da so potrebne spremembe v socialni, delovni in kazenski zakonodaji, do njih pa je menda še daleč. A vsaj začelo se je nekaj premikati.

Škocjanski župan Jože Kapler ob pozdravnem srečanju s Helgo Dobrin.

Kot pove župan Jože Kapler, so na skupnem srečanju izpostavili konkretne probleme sobivanja z Romi in to brez ovinkarjenj: od varnostnih problemov, neobiskovanja osnovne šole, do nenamenske porabe socialnih sredstev, itd.

Vsa vprašanja še nimajo odgovorov

»Na vprašanja smo dobili delne odgovore, na nekatera tudi ne. Izpostavili smo npr., kdaj konkretno začne v samem romskem naselju delovati CSD oz. kdaj bo Ministrstvo za delo, družino in socialo dalo novomeškemu CSD zeleno luč za zaposlitev desetih novih delavcev, ki se bodo neposredno ukvarjali z Romi v naselju in izven. Odgovora ni bilo. Tu sem močno zaskrbljen, saj menim, da bo problem dobiti ustrezen kader. Dve delavki, ki se z njimi ukvarjata sedaj, sta premalo,« je dejal župan.

Dodal je, da imajo v naselju že vzpostavljen večnamenski prostor, kjer poteka vrtec za predšolsko mladino. Dobro sodelujejo s Centom šolskih in obšolskih dejavnosti, »in želimo, da bi tu vzporedno delovala tudi CSD in policija.«

Legalizacije naselij, preložitev kazni, kako jih motivirati za šolanje…

Bodo nova sestankovanja le prinesla konkretne rezultate na terenu?

Veliko govora na sestanku je bilo o umestitvi romskih naselij v prostor. Državni sekretar ministrstva za naravne vire in prostor je predstavil možnosti in ponudil sodelovanje in pomoč lokalnim skupnostim glede možnosti in pod katerimi pogoji bi bila možna legalizacija nekaterih romskih naselij. Zagotovo pa ne more nekdo kar priti na tujo zemljo in jo zasesti, to je jasno vsem.

Kot je dejal kočevski podžupan Gregor Košir, je v zraku ostal tudi npr. ukrep, da bi tistim Romom, ki imajo ogromne zneske kazni, morda preložili odlog plačila, če bi vstopili v redno delovno razmerje, da bi bili pač bolj motivirani za delo. Kazni bi izplačali pozneje. Potrebno so tudi izboljšave, kako povečati obisk v šoli, da bi Romi dokončali osnovno šolo in kako bi tekel avtomatizem prijav ob neobiskovanju, da bi bil CSD po uradni dolžnosti sproti obveščen in da to obveščanje ne bi bilo delo ravnateljev, učitelje v… Potrebno je bolj vključiti CSD, ker gre za resno kršitev v vzgojnem procesu, meni.

Nekateri s sestanka odšli

Slišat je bilo, da tudi šolstvo dela na spremembi zakonodaje, notranje ministrstvo išče neke rešitve, čeprav ima slovenska policija velike kadrovske probleme .… »Na terenu še nismo zadovoljni. Želimo si neke konkretizacije rešitev. Slišati je, da bi bile spremembe zakonodaje v parlamentu še letos,« je povedal Košir.

Da so bili pogovori konstruktivni, da so konkreten probleme spoznali na terenu, je izpostavila Helga Dobrin, ki vodi medresorsko delovno skupino za romsko tematiko. Dejala je, da je bilo slišati marsikatere smiselne in zanimive rešitve, »ki so jih slišali tudi prisotni državni sekretarji iz resorjev in upam, da bodo prisluhnili, da se na pristojnih ministrstvih čim prej pristopi k reševanju in konkretnim ukrepom. Kajti ministrstva so nosilci zakonov, ne naša skupina. Najti pa je treba skupni jezik in pravno vzdržne rešitve, saj se področja med seboj zelo pokrivajo, ne pa nekih rokohitrskih ukrepov, ki morda izgledajo učinkovita na prvi pogled,« je menila.

Aleš Ucman

Optimist je tudi Aleš Ucman, občinski svetnik, član občinske komisije za romsko problematiko in poveljnik PGD Škocjan, čeprav ga skupaj s kolegi žalosti, da so nekateri predstavniki ministrstev s sestanka odšli, ko so besedo dobili občani. Menda naj bi imeli druge obveznosti.

Kje so pa Romi? Vabilom se ne odzovejo.

Člani občinske komisije za romsko problematiko in svetniki občine Škocjan

»Pozval bi še Rome, da se odzovejo našim vabilom – v skupini imamo tri predstavnike – da pridejo na pogovore, kajti vsaka zgodba ima vedno dve plati. Da skupaj najdemo čim bolj ustrezne dolgoročne rešitve za trajno sobivanje z Romi, da uspemo kaj spremeniti. Zato bodo potrebne zakonske spremembe, le te bodo prinesle do sprememb na terenu. Očitki, da se lokalne skupnosti ne trudijo za občino Škocjan, niso na mestu. V zadnjih 7 do 8 letih imamo že 3. enoto vrtca v naselju, vse prejšnje so bile nekajkrat uničene in požgane,« je povedal primer.

Tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožef Horvat Muc meni, da bi se za konkretizacijo ukrepov delovna skupina morala večkrat sestati z lokalno skupnostjo, predvsem pa »me moti, da v JV delu Slovenije nimamo s strani romske skupnosti primerne sogovornike, niti v skupnosti Romov ne.«

Na sestanku v Škocjanu so ustanovili posebno delovno podskupino za reševanje varnostne tematike.

‹ nazaj