O vlogi reševalnih psov pri iskanju pogrešanih oseb
V Dolenjskem muzeju so včeraj popoldne ob razstavi In (Novo) mesto? nemško bombardiranje. ruševine. obnova. v sodelovanju z Enoto reševalnih psov Slovenije pripravili predavanje, na katerem je Aleš Udovč, inštruktor in vodnik reševalnega psa, predstavil vlogo reševalnih psov pri iskanju pogrešanih oseb.
»Psi so bili zelo pomembni tudi v vojni, saj so opravljali različne naloge. Za iskanje pogrešanih oseb pod ruševinami pa so jih v Evropi začeli uporabljati ob koncu druge svetovne vojne, ko je bila Zahodna Evropa bombardirana s strani zaveznikov. V Sloveniji in tudi v Novem mestu psi sicer takrat pogrešanih še niso iskali, so pa bili kasneje in sploh so dandanes pri iskanju oseb v veliko pomoč,« je o povezavi predavanja o reševalnih psih in omenjene razstave, ki bo na ogled še do 24. novembra, dejala njena avtorica Marjeta Bregar.
Dodala je, da je Dolenjski muzej od leta 2022 tudi dostopen psom. Muzeji, povezani v Skupnost muzejev Slovenije, so se povezali s Kinološko zvezo Slovenije in omogočili, da si tudi posameznik, lastnik psa, lahko ogleda naše razstave v spremstvu svojega ljubljenčka, ali pa počaka pred muzejem, kjer poskrbijo zanj, je razložila.
Na leto od 60 do 80 iskalnih akcij
Udovč se je sprehodil skozi zgodovino reševalnih psov v svetu in Sloveniji, pri nas je bil prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini organiziran leta 1952 in prvi tečaj za iskanje v ruševinah leta 1977, predstavil organiziranosti enot, večje reševalne akcije, ki so se jih slovenski vodniki udeležili v zadnjih štirih desetletjih v Sloveniji in tujini, šolanje psov in vodnikov, potek iskanja pogrešanih oseb …
»V Sloveniji imamo največ iskanjih akcij pogrešenih v naravnem okolju, na leto nekje od 60 do 80 in iz leta v leto naraščajo. Na Dolenjskem smo jih pred leti imeli največ 24. Poleg usposobljenega psa je zelo pomembno tudi znanje vodnika, saj ti pogrešanega ne iščejo samo s psi, ampak tudi načrtujejo akcije, uporabljajo razne pripomočke - računalnike, GPS naprave in podobno, ki omogočajo lažje iskanje po terenu,« je med drugim dejal Udovč in dodal, da je v Sloveniji nekje od 80 do 120 operativnih vodnikov reševalnih psov, vsi pa so prostovoljci in njihovi psi so domači ljubljenci.
Dober reševalni pes mora biti radoživ, imeti veselje in motivacijo do dela, je povedal. To je pravzaprav lahko katerikoli pes, ne glede na pasmo in velikost, učenje vaj pa poteka postopoma. Dobro je, nadaljuje, da pa poznamo tudi neke omejitve pri psu. »Zelo majhen pes težko preteče 50 km na dan, ali pa zelo velik kuža bo težko premagoval neke ovire ali pa ga bo vodnik zelo težko postavil na neko višino.«
Na koncu sta vodnica Natalija Gutman Mišković in njen reševalni pes Zaky prikazala še osnovo iskanja pogrešane osebe. Z Zakyem imata narejen mantrailing izpit, gre za iskanje točno določene osebe po osebnem vonju, v Sloveniji pa so v tem operativni le štirje vodniki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
