dolenjska

S kolesom po trasi železne zavese

7.9.2024 | 16:40 | Rok Nose

Med dopustom se mnogi odpravijo na morje, kjer čez dan uživajo na plažah, po večernem sprehodu po mestu pa mogoče zavijejo v kakšno gostilno na ribo in dobro vino. A Tadej Grabnar iz Mokronoga se, kot pravi, takšnemu polnjenju baterij že nekaj let uspešno izogiba. Večkrat se raje kam poda s kolesom; do zdaj so bili to predvsem nekajdnevni izleti, letos pa je bil prvič na poti štiri tedne. »Zakaj? Po naključju sem odkril nizkocenovno letalsko povezavo Zagreb–Oslo in si za rojstni dan kupil enosmerno vozovnico. Zame, za kup prtljage in kolo,« pove Tadej, ki je na začetku julija krenil na pot.

Tadej Grabnar je ponosen, da je iz Osla prikolesaril domov v Mokronog. (Foto: osebni arhiv T. G.)

Ker v prostem času veliko kolesari, se na ta podvig ni posebej pripravljal. S spleta si je načrtovano pot prenesel v navigacijsko napravo. Evropa ima kar nekaj daljinskih kolesarskih poti, ki skupaj tvorijo kolesarsko mrežo, imenovano EvroVelo. Tadej je izbral EvroVelo 13, ki sledi trasi železne zavese.

Še največ časa mu je vzelo pakiranje. Ker ga je čakal polet z zagrebškega letališča do Osla, je kolo v pričakovanju nadvse »ljubeznivega« ravnanja letalskih uslužbencev s prtljago raje dobro zaščitil s folijo in peno ter vse skupaj zapakiral v škatlo. Poleg tega so z njim potovale še vse druge stvari, in sicer: šotor, podloga za spanje, odeja, oblačila, orodje, rezervne zračnice, prva pomoč, nož, tedenska zaloga hrane, kuhalnik, dodatni polnilec za elektriko, filter za vodo, sončni kolektor ... Vse našteto je bilo v šestih torbah, ki so bile skupaj z vodo težke 30 kg.

VEČ KOT 2.000 KILOMETROV

Tadej, ki je učitelj geografije in zgodovine na žužemberški osnovni šoli, je želel kolesariti po nekdanji razmejitvi Evrope na vzhodni in zahodni blok. »Prvotno sem nameraval kolesariti prek Norveške in Danske do nemškega mesta Lübeck, od koder bi sledil železni zavesi vse do Madžarske in v Prekmurju vstopil v domovino. Ker je načrtovana pot potekala po odprtem, kar pomeni sedem ur dnevno na kolesu po vedno hujši vročini, sem se po 100 km kolesarjenja po nekdanji meji med vzhodno in zahodno Nemčijo raje odločil za neprometne stranske ceste. Usmeril sem se proti Dresdnu in Pragi, kjer sem obiskal prijatelja iz študentskih dni. Nato sem krenil proti Avstriji in na sončno stran Alp. Pot je bila najzahtevnejša ravno v Avstriji, saj med dolinama Donave in Drave kraljujejo Alpe, ki sem jih prečkal po dolini reke Enns in se nato po Labotski dolini spustil do Lavamunda oz. Labota, od koder do Velenja zaradi nekdanje železnice, imenovane Štrekna, vodi čudovita kolesarska pot. V Velenju sta me pričakala prijatelja, s katerima smo naslednji dan skupaj pedala vrteli do mojega Mokronoga,« pot opiše Tadej.

Tadej je natovorjen z vso prtljago dnevno prevozil od 80 do 120 km. (Foto: osebni arhiv T. G.)

Na začetku avgusta se je po 2.033 prevoženih kilometrih, ob tem je premagal tudi več kot 15.000 višinskih metrov, vrnil domov. Ponosen je na svoj podvig, ki je bil po njegovih besedah lep, nepredvidljiv, poln neštetih odtenkov zorečega žita, proti koncu pa zaradi vročine nekoliko mukotrpen. »Ti štirje tedni kolesarjenja so bili mozaik neštetih obratov pedal, razgledov, nasmehov, pozdravov, priložnostnih klepetov ob čakanju na zeleno luč pa tudi težkih trenutkov, ki izvirajo iz dejstva, da sem bil na poti sam. Vesel sem, da slovenske železnice nimajo neposredne povezave s Prago, ker bi si tam najverjetneje kupil vozovnico za domov. A sem vztrajal in prikolesaril domov,« pravi Tadej.

LE DVAKRAT V POSTELJO

Že v prvem tednu je predrl tri zračnice in blazino za spanje. Še dobro, da je imel več rezervnih. Kot zanimivost pove, da je veliko obiskoval cerkvene objekte, saj se je na pokopališču najlažje oskrbeti z vodo, na Danskem pa so poleg večine cerkva tudi brezplačna javna stranišča.

Natovorjen z vso prtljago je dnevno prevozil od 80 do 120 km. »Povsem brez kolesarjenja sta minila le dva dneva. Na splošno kolesarjenje ni bilo naporno, razen v velikih mestih, skozi katera se je prebiti s 50 kg težkim kolesom kar precejšen izziv.«

Celotna Danska je zelo gosto posejana z lesenimi zatočišči, ki so namenjena popotnikom. (Foto: osebni arhiv T. G.)

Večinoma je spal na prostem. Na udobno hotelsko posteljo se je ulegel le dvakrat, enkrat v severni Nemčiji zaradi napovedanih neviht, drugič pa v Velenju na koncu potovanja. »Eden izmed razlogov za obisk Norveške je bilo tudi kampiranje, ki je z redkimi izjemami dovoljeno skoraj povsod. Še bolj všeč mi je bilo na Danskem, kjer šotora sploh nisem potreboval. Celotna država je namreč zelo gosto posejana z lesenimi zatočišči, ki so namenjena popotnikom. Vsa so opremljena s tekočo vodo in stranišči, nekatera pa tudi z elektriko in s tuši. V bistvu gre za brezplačne prostore za kampiranje, ki so dejansko v vsaki vasi. Če koga zanese na Dansko, bo omenjena prenočišča našel v mobilni aplikaciji Shelter. V Nemčiji, na Češkem in v Avstriji takih možnosti ni bilo, zato sem se posluževal kampov. Njihova cena je bila presenetljivo ugodna, še posebej v Nemčiji, kjer ni presegla 15 evrov na noč. Posebej me je presenetil kamp v mestu Wittenberg, v katerem so mi za 14 evrov poleg nočitve na prelepem bregu Labe postregli z zajtrkom, za steklenico piva pa sem odštel le evro in pol,« se spominja Tadej, ki je pred začetkom novega šolskega leta, kot pravi, dobro napolnil svoje baterije.

S KOLESOM PO SLOVENIJI IN SVETU

Pred dvema letoma je s kolesom obkrožil Slovenijo, lani pa je to ponovil s prijateljem, pri tem pa sta malo zavila še v sosednje države; skupaj se je nabralo več kot 1.200 km. V prihodnje bi rad prekolesaril turno kolesarsko pot po Sloveniji, ki je razdeljena na 41 etap. Že večkrat je razmišljal o kolesarjenju po Aljaski ali po zahodni obali Združenih držav Amerike, pozimi pa se mogoče enkrat odpravi na Sicilijo in »odbrca« do vulkanskega žrela Etne. »Cilj vseh potovanj je priti domov. Tisto, kar me bogati in za vedno ostane z menoj, pa je pot, s čimer bi se gotovo strinjal tudi pokojni slovenski alpinist Nejc Zaplotnik,« še pove Tadej.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj