dolenjska

Šmarjeta arheologov ni razočarala

26.8.2024 | 18:50 | L. Markelj

V začetku avgusta so se na območju gradnje novega trgovskega centra Jager, med obvoznico in občinsko stavbo, začela obsežna arheološka izkopavanja pod vodstvom novomeškega podjetja Arhat, arheološke raziskave Aleš Tiran, s. p. Raziskave, ki jih je predvidela novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine, niso nepričakovana, saj so jih na tem mestu že izvajali. V zadnjih so odkrili arhitekturne ostanke rimskodobne in novoveške uporabe prostora.

Dr. Črtomir Lorber, namestnik vodje izkopavanj v Šmarjeti (Foto: L. M.)

Prve arheološke raziskave so izvajali leta 2013 ob gradnji parkirišča in jih je vodil dr. Phil Masson (ZVKDS, Center za preventivno arheologijo). Takrat so med zaščitnimi arheološkimi deli odkrili ostanke rimskih zidov in tlakov, prepoznali so več faz poselitve območja in sklepali, da je bila tu ali vila ali del manjšega podeželskega naselja. Leta 2018 so sodelavci podjetja Arhos izvedli še arheološko raziskavo ob izkopu kanala za novo infrastrukturo ob obvoznici. Med raziskavo niso odkrili arheoloških ostalin, ampak rečne nanose in nasutja, v katerih pa sta bili odkriti poškodovana rimskodobna in novoveška keramika.

Na parcelah, na katerih je predvidena gradnja trgovskega centra Jager, so leta 2023 izvedli predpisane geofizikalne raziskave, na severnem delu, na katerem so zaznali verjetne ostanke zidov, pa je oktobra lani sledilo predhodno sondiranje celotnega predvidenega posega, ki ga je izvedlo podjetje Arhat. Med sondiranjem so odkrili ostanke zidov, čemur so sledila trenutna arheološka izkopavanja.

Arheologi bodo v Šmarjeti predvidoma do septembra. (Vse ostale fotografije: Žiga Mavrič)

NOVOVEŠKA SVETINJA

Kot pove dr. Črtomir Lorber, namestnik vodje izkopavanj v Šmarjeti, v katerih poleg strokovne ekipe sodeluje več kot deset študentov in delavcev, dela potekajo v treh sektorjih: ob cesti, na mestu občinskega parkirišča in ob sadovnjaku. Do zdaj so prišli že do nekaterih pomembnih odkritij. V prvem sektorju so naleteli na zidove, ki pa jih trenutno kronološko ne morejo opredeliti. Zidovi, ki so poškodovani s sodobno infrastrukturo, so glede na najdbe vsaj novoveški, mogoče pa tudi starejši. Med najdbami prevladujeta rimskodobna in novoveška keramika, nobena pa ne izstopa. Pomembnejšo predstavlja novoveška svetinja, tj. železen križec, odkriti pa so bili tudi drugi poškodovani kovinski predmeti.

Dela se nadaljujejo v tretjem sektorju, proti sadovnjakom, kjer so bili odkriti ostanki cestišča, za katero arheologi po najdbah sklepajo, da je najverjetneje rimskodobno. Na obeh straneh cestišča so odkrili zidove, ki pa najverjetneje niso neposredno vezani na cestišče, saj sami stojijo na zemljeni plasti, ki je prekrivala cestišče. Odnos med strukturami v tem trenutku še ni jasen.

Med dozdajšnjimi najdbami izstopa železen križec.

»Teorija je, da je bila v 1. in 2. stoletju tu cesta, ki je bila nato zapuščena in so jo pozneje deloma očistili ter ob straneh postavili zidove. Lahko so z njimi zamejili parcele ali so predstavljali zaščito pred nanosi. Trenutno kaže, da tu ni bilo stavb. Ne vemo pa še, kak je odnos med zidovi v posameznih sektorjih. Lahko bi šlo za neki koridor, vhodno traso dostopa do neke vasi ali kake podeželske vile v bližini. To bo jasneje, ko bomo raziskali še območje zdajšnjega parkirišča,« pove Lorber.

PREDMETI V MUZEJ

Arheološka izkopavanja se nadaljujejo v drugem sektorju, v katerem trenutno strojno odstranjujejo tlakovce in peščeno nasutje parkirišča. Raziskave bodo verjetno končane vsaj do začetka septembra, investitor pa bo potem v dogovoru s pristojnim konservatorjem lahko nadaljeval gradnjo.

Arheološke raziskave potekajo na območju bodočega trgovskega centra.

»Najdene predmete bomo očistili, poslikali, časovno umestili in ovrednotili, s strokovnim poročilom jih bo prevzel Dolenjski muzej v Novem mestu,« pravi Lorber. Poudaril je tudi, da znaki poselitve, ki so jih odkrili v Šmarjeti, zaradi bližine nekdanje glavne rimske cestne povezave med Ljubljano in Siskom, niso nič neobičajnega, so pa odkrite ostaline sorazmerno dobro ohranjene z zanimivimi drobnimi najdbami.

Iz aktualne tiskane izdaje Dolenjskega lista

‹ nazaj