dolenjska

Komentar: Po selfi v vesolje?

14.7.2024 | 20:00 | Igor Vidmar

Potovanje je prijatelj, sovražnik je zid. To je izjava francoskega pisatelja bosenskih korenin Veliborja Čolića, en drobec tudi Novomeščana.

Velibor Čolić je v življenju veliko potoval, marsikdaj ne po svoji želji. Kot mladenič je potoval na koncerte, med bosensko vojno kot vojak in potem kot begunec. Vse do Francije, kjer je postal francoski pisatelj. Ugleden. In zdaj mora potovati tudi zaradi tega svojega ugleda, da ga ljudje, ki berejo njegove knjige, lahko vidijo in poslušajo.

Foto: Pexels

Danes je potovati moda. Če na družabnih omrežjih vsake toliko časa ne objaviš svoje buče z znanim tujim turističnim krajem v ozadju, je bolje, da te tam ni. V tistih prejšnjih časih so naši starši vse leto varčevali, da smo lahko šli poleti za tisti teden na morje v Novoteksove hiške v Sabunike ali v IMV-jevo prikolico v Pakoštane. Ali pa, ko smo bili kakšno leto starejši, z avtostopom po Evropi. Tudi sto mark je bilo marsikomu dovolj za enomesečno avanturo, le v McDonaldsu se ni smel prehranjevati. Zvone Šeruga nas je navduševal s svojimi motorističnimi potopisi iz Afrike, Bojan Stezinar je šel do njenega juga in nazaj s kolesom. Peter Kočjaž in Natalija Ogrinc sta se pred dnevi vrnila z jadranja okrog sveta. Alma Karlin je odšla na pot 24. novembra 1919 in se domov vrnila devet let pozneje. Berta Puhloglavšek je za letošnje počitnice že vplačala karto za križarjenje z ogromno križarko po Sredozemlju, s katero bo obiskala tudi Benetke, Koper in Dubrovnik, kjer je domačini ne bodo prav veseli. Berto Važičevič bo šel z letalom na Kajmanske otoke, na katerih se bohoti ena najlepših plaž Seven Miles, na kateri po navadi leži veliko zagorelih in večinoma bogatih teles. Tam bo lahko naredil selfi, ki ga bo všečkalo veliko njegovih FB-prijateljev. Jared Isaacman je pred tremi leti šel na turistični polet v vesolje. Jared Isaacman je zelo bogat.

Potovanja niso enaka. Različna so. Razlikujejo se na primer po tem, ali so res globoka želja popotnika ali pa le želja po biti v trendu, biti del črede. Potovanja se razlikujejo tudi po tem, koliko ljudje, ki potujejo, s tem svojim početjem svinjajo okolje. Bojan Stezinar je med svojim kolesarjenjem po Afriki, ki ga je začel v Mačkovcu, kamor se je tudi vrnil, v zrak spustil toliko ogljikovega dioksida, kolikor ga je izdihal. Ampak dihal bi tudi doma. Tudi Peter in Natalija nista prav veliko prispevala h globalnemu segrevanju – plula sta na jadra, na vetrno energijo, telefon, računalnik in kamere pa polnila s sončnimi celicami. Vlaki in parniki, s katerimi je potovala Alma Karlin, so v zrak spustili veliko toplogrednih plinov in grdo onesnažili okolje, a takrat na to še niso gledali na tak način, kot to počnemo danes.

Danes bi potovali vsi. Če je treba ali pa ne. Turizem se je razvil v eno najpomembnejših gospodarskih panog in tudi v eno izmed industrij, ki podobno kot kmetijstvo zelo obremenjuje že tako kritično obremenjeno okolje. Ampak brez kmetijstva ne gre, jesti je treba. Kaj pa potovati? Marsikdaj ne. Pred leti so bili priljubljeni t. i. trekingi, večdnevna pešačenja po hribovitem terenu. Na trekinge se je hodilo v Nepal ali pa v Južno Ameriko, kamor so se hodili sprehajat ljudje, ki niti Trdinove poti niso poznali in niso prehodili niti delčka Slovenske planinske transverzale ali domačega dela Evropske pešpoti, niso bili nikoli niti v Kočevskem rogu, ki je za nekoga, ki ni od tu, kar se trekinga tiče, najbrž povsem primerljiv z divjinami prej omenjenih dežel.

Ko govorimo o ukrepih za zmanjšanje globalnega segrevanja, govorimo o kmetijstvu, transportu, o vrstah energije za ogrevanja in hlajenje prebivališč, le redkokdo pa ob tem omeni potovanja, turistična potovanja, katerih namen je le bolj ali manj zabavno izkoriščanje prostega časa. Saj je res, da s tem, ko bi se odpovedali turističnim potovanjem, ne bomo rešili civilizacije, a razmislek o tem, kako to početi na okolju bolj prijazen način, ne bi bil odveč.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj