posavje

Slovenska kopel na sto in en način

27.6.2024 | 12:00 | M. Luzar

Osnovna šola Milana Langa Bregana že drugo šolsko leto zapored izvaja pouk slovenskega jezika. Kot pravi ravnatelj Igor Matijašić, imajo na tej hrvaški šoli izbirni predmet slovenski jezik in kultura po modelu C za osnovno šolo. Tedenskih šest ur pouka slovenščine obiskuje skupno 52 šolarjev od 1. do 8. razreda, kar je desetina vseh učencev te šole, in to je med vsemi šolami na Hrvaškem, na katerih poučujejo slovenski jezik, največji odstotek glede na skupno število učencev.

Ravnatelj Osnovne šole Milana Langa Bregana Igor Matijašić je tako kot na poučevanje slovenščine na šoli upravičeno ponosen na učilnico na prostem z veličastnimi drevesi in vrtom. (Foto: M. L.)

Šola izvaja tudi dopolnilni pouk slovenščine za mladino in odrasle, za katerega je po ravnateljevih besedah tolikšen interes, da so morali omejiti vpis. Razloge za tolikšno zanimanje vseh generacij za učenje slovenščine ravnatelj vidi v delovnem načinu Lidije Vučajnk Škrobot, učiteljice slovenščine na šoli. »Lidija je super oseba in učiteljica. Prijavilo se jih je veliko, a izbrali smo njo. Jezik uči na izviren, zabaven način in tako je pouk privlačen za otroke in odrasle,« pravi ravnatelj.

S poukom slovenščine se šola vključuje v projekte na Hrvaškem in v Sloveniji. Na več področjih sodeluje s šolami iz brežiške občine, npr. z Velike Doline, iz Dobove in Globokega, in nekaterimi iz drugih delov Slovenije. Tako se je pri dvojezičnem projektu Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granice povezala z Osnovno šolo Komenda Moste. V projektu Comenius je pred desetimi leti sodelovala z ljubljansko Osnovno šolo Martina Krpana, s katero se letos povezuje v projektu Erasmus+.

Lidija Vučajnk Škrobot, ki je duša pouka slovenščine na Osnovni šoli Milana Langa Bregana, ob slovenskem kotičku v šolski knjižnici. (Foto: M. L.)

Slovenskega jezika se po besedah učiteljice ne učijo na pamet, ampak ga spoznavajo na sto in en zabaven in marsikdaj nepozaben način. Tako so se ga učili denimo tudi na že dveh izletih v Planico. »Pouk imamo v smislu ‘slovenske kopeli’,« pravi učiteljica o vsebinsko pestrem učenju slovenščine, v katero vključuje tudi zgodovino, zemljepis in drugo. Pri pouku slovenščine se med drugim pogovarjajo o slovenskih praznikih, v igrivejših poglavjih se v nižjih razredih tudi plazijo z Mačkom Murijem. Navidezno »igranje« pa ima podlago v izjemno pomembni stvarni ideji. »Poudarjamo tisto, kar nas v različnosti kulturno in še drugače povezuje, ne tistega, kar nas loči. To bi moralo biti tudi vodilo politikov,« pravi učiteljica Lidija Vučajnk Škrobot. Celo šolski okoliš je na obeh straneh državne meje in sega od Bregane še na slovensko stran proti Obrežju. Tako šolo v Bregani obiskuje letno v povprečju po pet otrok iz družin na slovenski strani meje, s tem da je bilo teh učencev v preteklosti po ravnateljevih besedah več.

K šoli pride vsako prvo sredo v mesecu bibliobus Posavske potujoče knjižnice. »Povabili smo ga, da bi lahko pri pouku slovenščine organizirala bralno značko. To je bralna značka za otroke in odrasle,« pravi Lidija Vučajnk Škrobot. Vesela je, da imajo v šoli na voljo že kar nekaj knjig v slovenskem jeziku. »Ob pomoči veleposlaništva Slovenije v Zagrebu smo dobili donacijo knjig škofijske gimnazije iz Ljubljane. Teh knjig je kar precej in tako z njimi urejamo v šolski knjižnici poseben kotiček,« pravi.

Slovenščina na Osnovni šoli Milana Langa Bregana je ne samo vabljiva za učenje in po zaslugi učiteljice tudi zabavna, ampak je tudi sladka. 17. novembra lani so se na tej hrvaški šoli prvič sladkali s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. »Za vso šolo so ga pripravili. Obiskal nas je tudi veleposlanik, ki je prinesel potico, med in medene lizike,« pravi ravnatelj.

V breganski osnovni šoli bo po napovedi Igorja Matijašića slovenščina izbirni predmet tudi v prihodnjem šolskem letu, česar se že veseli tudi Lidija Vučajnk Škrobot. (Foto: M. L.)

Vse to in še dosti več v dobro slovenskemu jeziku, slovenski kulturi ter medkulturnemu in čezmejnemu sodelovanju snujejo in uresničujejo ob podpori pristojnih ministrstev obeh držav in lokalnih oblasti v Osnovni šoli Milana Langa Bregana, ustanovi, ki ji je slikarski čopič v rokah njenih učiteljev dal z velikimi platni na notranjih hodnikih barvit sij očarljive galerije, navdihujoči prostrani zunanji zeleni pas z učilnico na prostem, z drevjem, velikim travnikom in s skrbno negovanim sadovnjakom pa prinesel leta 2017 po besedah ravnatelja Igorja Matijašića naziv šola z najlepšim vrtom na Hrvaškem.

Projekt Dober dan, rojaki sofi nancira Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

‹ nazaj