kultura

Stalinisti, vohuni, UDBA, Goli otok in ljubezen

8.6.2024 | 12:00 | I. Vidmar

Novo mesto - Stalinisti, vohuni, UDBA, Goli otok in ljubezen, o vsem tem je govora v najnovejši predstavi novomeškega Anton Podbevšek Teatra Beograjski trio, ki jo je po istoimenski literarni predlogi Gorana Markovića zrežiral Matjaž Berger.

Prizor s predstave (Foto: Barbara Čeferin)

Zgodba, ki temelji na resničnih dogodkih in resničnih osebah, se začne 28. junija 1948, ko je Informbiro obtožil Komunistično partijo Jugoslavije za oddaljevanje od marksistične in leninistične ideologije, revizionistično politiko in sovražen odnos do Sovjetske zveze in jo izključil iz svojih vrst. Spor med Stalinom in Titom je v Jugoslaviji sprožil krut pregon ljudi, ki jim ni uspelo čez noč spremeniti odnosa do do tedaj neizmerno čaščenih Stalina in Sovjetske zveze. In čez noč je UDBA organizirala delovna taborišča, kjer so končali tudi do tedaj pomembni politiki in častniki Jugoslovanske ljudske armade pa tudi marsikdo popolnoma nedolžen, kot na primer mlada novinarka, ki se je nasmejala šali sodelavca na račun Tita, pa jo je ta, ker ni hotela z njim v posteljo, prijavil.

Goli otok (Foto: Boštjan Pucelj)

O takih ljudeh govori zgodba Beograjskega tria, ki se dogaja na Golem otoku, v Beogradu, na romunsko-srbski meji, v Londonu in na beograjski ambasadi Združenega kraljestva, predstavljena pa je z dveh zornih kotov, z zornega kot britanskega veleposlanika in kulturnega atašeja Lawrencea Georgea Durrella, pisatelja, ki je bil v Jugoslavijo poslan kot vohun, in iz zornega kota žene na Goli otok poslanega polkovnika JLA Bore Tankosića, ki je pozneje tudi sama končala v taborišču. 

Bergerjeva oziroma Markovićeva zgodba se izogne poveličevanju Titove zavrnitve Stalina, čeprav je bilo to z vidika svetovne politike in hladne vojne nedvomno pogumno in pomembno dejanje, osredotoči pa se na medsebojna razmerja akterjev med sabo prepletenih z ljubezenskimi zgodbami. In prek teh zgodb o enem najbolj tragičnih trenutkov zgodovine nove Jugoslavije morda zvemo in razumemo celo več kot ob prebiranju zgodovinskih knjig.

Zvestega obiskovalca svojih predstav Berger z Beograjskim triom znova preseneti. Scena je tokrat za njegov slog špartanska, uporablja le najnujnejšo tehnologijo, na platna projicira le posnetke akterjev predstave, posnete v današnjem okolju taborišča na Golem otoku, in akterje zgodbe, ki se v predstavi ne udejanjajo v nastopajočih, a sodelujejo, med drugim Aleksandar Ranković  in Koča Popović, tedanji poveljnik JLA, s katerim se je spoprijateljil Durrell, ali pa Tito in Stalin.

Zgodba teče in gledalca potegne vase, tako, da o njej razmišlja še naslednji dan. Pravzaprav je, kot bi gledal film, ki bi ga bilo prav zanimivo videti, če bi se ga gledališki režiser Matjaž Berger in filmski režiser in pisatelj Goran Marković, znan me drugim tudi po filmih kot so Variola vera, Nacionalni razred, Posebna vzgoja in Mojstri, mojstri, kdaj lotila posneti. Marković si je to želel, a so vsa pomembna prizorišča dogajanja po razpadu Jugoslavije ostala na Hrvaškem, drugje pa mu ni uspelo najti otoka, ki bi zamenjal Goli in Grgur. Zanimivo pa je, da je Berger  njegov roman Beograjski trio spoznal med dopustom na Korčuli, na hrvaškem otoku, kjer ga je v neki knjigarni že dve leti nagovarjala neka knjiga, da naj jo vzame v roke.

Beograjski trio je svojo svetovno premiero doživel v sredo, ljubitelji gledališča pa si ga lahko ogledate tudi v naslednjih dneh, danes ob 20. uri ter od torka do petka prihodnji teden.

‹ nazaj