bela krajina

Vse več nasilja (tudi) v ZD Metlika

22.5.2024 | 15:00 | M. K.

Metlika - Nasilje pacientov nad zdravstvenimi delavci je pereča težava in predstavlja resen problem, s katerimi se vse pogosteje srečujejo zdravstveni delavci, in da je nasilja, konfliktnih situacij in groženj vse več, ugotavljajo tudi v Zdravstvenem domu Metlika. ''Splošno nezadovoljstvo ljudi tako pacientov kot njihovih svojcev nad dostopom do zdravstvenih storitev v času, ko so zdravstveni delavci že tako preobremenjeni, pacienti pa še težje pridejo do željenih storitev, ki jih potrebujejo, namreč vodi do različnega nasilja,'' so zapisali v današnjem sporočilu za javnost in dodali, da čeprav opredelitev novih pacientov do izbranega zdravnika zaradi kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov tudi v Metliki ni možna, vseeno ''z vso kreativnostjo obdelajo vse, ki pridejo v njihov zavod.'' Za zdaj so v Metliki brez ambulante za neopredeljene, čeprav, kot pravijo v ZD, zanjo izpolnjujejo vse pogoje.

Direktorica ZD Metlika Duška Vukšinič (Foto: ZD Metlika)

Ogroženi vsak dan

Med oblikami nasilnih dejanj, zaradi katerih se zdravstveni delavci že skoraj ''vsakodnevno počutijo neugodno in ogroženo,'' so verbalne grožnje, veliko je kritiziranja, zasmehovanja, poniževanja, blatenja, žaljivk, ščuvanja k še več nasilja, opozarjajo v metliškem Zdravstvenem domu. Še posebej se nasilna komunikacija kaže na družbenih omrežjih, ko številni opravičujejo dejavnost razburjenih nasilnežev, pojavljajo pa se tudi fizični napadi na zaposleno osebje, še posebej na medicinske sestre, ki so najbolj izpostavljene pri sami obravnavi pacientov v ambulantah in čakalnicah, ''kar je povsem nedopustno.''

''V letošnjem letu smo dva primera prijavili policiji. Napadalce večinoma prosimo, da prenehajo z neprimernim obnašanjem in neprimernimi dejanji, vendar prošnje največkrat ne zaležejo,'' je povedala direktorica ZD Metlika Duška Vukšinič.

''Nismo krivi zaposleni''

V ZD Metlika po lastnih besedah razumejo stiske pacientov, ki so posledica dolgih čakalnih dob, pomanjkanja kadra in sistemskih težav slovenskega javnega zdravstva, vendar ''za tako stanje niso krivi delavci, ki so zaposleni v zdravstvu'': ''Večina zdravstvenega osebja si namreč prizadeva pravočasno obravnavati in strokovno oskrbeti vsakega bolnika, ki pride na pregled, saj je pomoč ljudem osnovno poslanstvo zdravstvenih delavcev.'' Hkrati obsojajo vsako neprimerno vedenje, saj je vsako nasilje nesprejemljivo in ga je treba preprečiti. Prizadevajo si za strpen odnos in sprotno reševanje konfliktov z medsebojno spoštljivo komunikacijo. Ugotavljajo, da se je v zadnjih mesecih povečalo število tistih, ki zlorabljajo svojo moč, da bi ''nadzorovali, ustrahovali ali ponižali zdravstveno osebje in pri tem ne izbirajo sredstev. Mnogi posamezniki namreč niso pripravljeni počakati v čakalnici, da pridejo na vrsto, ne zmenijo se za obveznosti, ki so jih dolžni imeti v skladu z veljavno zakonodajo glede predpisovanja zdravil, pa čeprav nobena pravica iz zdravstvenega zavarovanja ni absolutna in samoumevna ampak jo zdravnik lahko uresniči in prizna bolniku na podlagi medicinske indikacije.''

Če pacienti niso zadovoljni s postopki, še vedno obstaja možnost pritožbe tako na vodstvo ustanove kot na varuha pacientovih pravic, navajajo v ZD Metlika, kjer so v zadnjem letu prejeli pet pritožb, ki so jih rešili takoj. Nanašale so se na neprimerno komunikacijo in nepoznavanje pravil iz zdravstvenega zavarovanja.

''Nasilje nas onemogoča.''

V današnjem sporočilu za javnost so še zapisali: ''Zagotavljanje varnega delovnega okolja je predpogoj za strokovno, kakovostno in učinkovito oskrbo ljudi, ki pridejo v zdravstveno ustanovo. Če v družbi nasilja nad zdravstvenimi delavci ne bomo obsodili in ustavili posameznike, ki zlorabljajo svojo moč nad zdravniki in medicinskimi sestrami, bo vse to onemogočalo kakovostno oskrbo, ki jo že tako obremenjeni zaposleni v zdravstvu zaradi pomanjkanja kadra lahko v mirnem okolju nudijo ljudem, ki so bolni, ranljivi, zaskrbljeni in v bolečinah, obenem pa bo posledica tudi ta, da bodo zdravstveni delavci še bolj zapuščali ta poklic, primeri nasilja pa bodo še bolj odvračali mlade za študij v teh smereh, zaradi česar bodo negativne posledice dolgoročno čutili vsi pacienti.''

Izbire osebnega zdravnika v ZD Metlika ni več

ZD Metlika sicer s primarno oskrbo pokriva območje z okrog 8.400 prebivalci. V primerjavi z letom 2023 še vedno zaposluje enako število zdravnikov v dejavnostih družinske medicine in pediatrije, le da se je en specialist družinske medicine v začetku maja upokojil, medtem ko so februarja letos zaposlili specializanta družinske medicine, ki pa še ne more samostojno delati. Že marca letos so vsi zdravniki v dejavnosti družinske medicine dosegli polno opredeljenost, tako da izbira osebnega zdravnika v ZD Metlika ni več možna. O tem je vodstvo zavoda obvestilo Ministrstvo za zdravje.

''Pričakovali smo, da bomo v Metliki pridobili ambulanto za neopredeljene, s čimer bi lahko zagotovili nemoteno oskrbo vsem, ki so ostali brez osebnega zdravnika. Žal odgovora kljub večkratnemu posredovanju do danes še nismo prejeli, pa čeprav izpolnjujemo vse pogoje,'' je povedala direktorica in dodala: ''V soglasju z zdravstveno zavarovalnico smo poiskali začasno rešitev za uporabnike Doma starejših občanov Metlika, žal pa moramo biti pri vseh ostalih uporabnikih, ki trenutno nimajo izbranega zdravnika, precej kreativni, da jim lahko omogočimo primerno oskrbo. Gre za administrativno oviro in pri tem ne moremo razumeti neodzivnosti in nesodelovanja pristojnega ministrstva. Že od lanskega decembra smo tudi brez zobozdravnika v otroškem in mladinskem zobozdravstvu. Izpad poskušamo pokrivati delno z ostalimi zaposlenimi zobozdravniki, delno pa z zunanjim izvajalcem. Na objavljen razpis pa ni odziva.''

‹ nazaj