dolenjska

Ograja na meji bi prinesla več nadzora

20.4.2024 | 13:00 | Rok Nose

S pogovorom s poslancem stranke SDS Francijem Kepo nadaljujemo niz intervjujev z našimi poslanci, za katerimi je približno polovica mandata.

Franci Kepa je bil kot kandidat stranke SDS v državni zbor izvoljen v  trebanjskem okraju 6. volilne enote. V svojem drugem mandatu je  podpredsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu,  član komisije za narodni skupnosti, odbora za izobraževanje, znanost in  mladino ter odbora za obrambo. (Foto: R. N.)

Franci Kepa je bil kot kandidat stranke SDS v državni zbor izvoljen v trebanjskem okraju 6. volilne enote. V svojem drugem mandatu je podpredsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, član komisije za narodni skupnosti, odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter odbora za obrambo. (Foto: R. N.)

Trebanjec Franci Kepa, ki bo jeseni praznoval 60 let, drugi mandat kot član stranke SDS sedi v poslanskih klopeh. Po izobrazbi je inženir gradbeništva, pred izvolitvijo v državni zbor se je več kot 25 let ukvarjal s projektiranjem in načrtovanjem v gradbeništvu.

Zaradi vse bolj zaostrenih varnostnih razmer v svetu so se nekatere evropske države odločile za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Na Hrvaškem, denimo, bo trajalo tri mesece. Ali bi morala o čem podobnem razmišljati tudi Slovenija?

»Mislim, da ne bi bilo nič narobe s tem. Podprl bi predlog, da bi moški po koncu šolanja šli za dva oziroma tri mesece na služenje obveznega vojaškega roka. Med tem časom ne bi hodili domov k mami. V vojski bi se naučili marsičesa, tudi ravnanja z orožjem, ki je danes precej drugačno, kot je bilo včasih.«

Migrantska problematika je zelo aktualna tema. Kje je po vašem mnenju primerna lokacija za postavitev novega azilnega doma, če je sploh potreben?

»Po mojem mnenju ni potreben. Legalnim migrantom, ki bežijo pred revščino, podnebnimi spremembami ali so bili prisiljeni pobegniti od doma zaradi svoje varnosti, naj se omogoči, da zaprosijo za azil. Naj se jim tukaj omogoči življenje, da se bodo lahko vrnili domov, ko se bodo razmere tam izboljšale. Da se takšne migracije narodov ne bi dogajale, bi jim morali pomagati v njihovi državi: vlagati v njihov razvoj, jih izobraževati, postaviti kakšno tovarno in jim tam omogočiti boljše življenje in delo. Težava pa so seveda ilegalni migranti.«

Ali bi morali zaradi njih nazaj postaviti ograjo z našo južno sosedo Hrvaško?

»Jaz bi jo. Ograja je prinesla več nadzora pri vstopu ljudi v našo državo. Ilegalnih migrantov je danes štirikrat več, kot jih je bilo pred dvema letoma, zato se tu še kako vidi smotrnost ograje na meji. Tudi v drugih državah so se izkazale za učinkovite. Z njimi bi tudi odvzeli moč kriminalnim združbam, ki s prevozom ilegalnih migrantov mastno služijo.«

Na Dolenjskem in v Posavju je pereča romska problematika. Ponekod je stanje skrb vzbujajoče, vendar se v zadnjih letih ni kaj bistveno premaknilo na tem področju. Se strinjate? Kje se zatika?

»Romi se zavedajo samo svojih pravic, na dolžnosti pa pozabljajo. Ko sem kot otrok pomagal v gradbeništvu, sem delal skupaj z Romi. Bili so pridni. Danes imamo v občini Trebnje okoli 350 Romov, ne vem, ali jih je pet zaposlenih. Preveč močna je socialna podpora, zato se jim ne ljubi delati. V prejšnjem mandatu sem bil v pododboru za reševanje romske problematike, ki ga je vodil Anton Olaj. Pripravili smo rešitve, a zaradi predčasnih volitev niso prišle v obravnavo. Kljub pobudi, da se znova ustanovi ta pododbor, pa ga je ta vlada nonšalantno zavrnila.«

Kakšne rešitve ste predlagali?

»Med drugim tudi, da bi bila socialna podpora odvisna od tega, ali otroci obiskujejo osnovno šolo. Poleg tega smo predlagali, da je pogoj za opravljanje vozniškega izpita dokončana osnovna šola. In še druge stvari.«

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava