gospodarstvo

Kmalu 28. Gregorjev sejem v Šentjerneju - Tuje dobro, domače najboljše!

23.2.2024 | 13:15 | Besedilo in foto: L. Markelj

Na današnji novinarski konferenci so spregovorili (od leve proti desni): Anton Strah, Stanko Tomšič in Borut Sever.

Trebnje, Šentjernej - Kmetje in vrtičkarji verjetno že komaj čakajo na največji spomladanski kmetijsko-živilski sejem, ki ga že tradicionalno organizira Kmetijska zadruga (KZ) Trebnje – Krka, saj se z lepim vremenom že počasi začenja delo na njivah, vrtovih …

Letošnji, že 28. po vrsti, spreminja lokacijo in bo med 8. in 10. marcem potekal v Šentjerneju, na hipodromu. Letošnji slogan je zgovoren – Tuje dobro, domače najboljše.

Sejem se bo razprostiral na večjem prostoru kot nekoč, na več kot dveh hektarih površin, to sejmu omogoča dodatni razvoj v bodočih letih. Na njem bo sodelovalo več kot 160 razstavljavcev in sodelujočih društev iz Slovenije in tujine, seveda tudi iz lokalnega okolja.

Borut Sever, vodja Gregorjevega sejma: "Tuje dobro, domače najboljše!"

Kot pove Borut Sever, vodja Gregorjevega sejma, skušajo z letošnjim sloganom sejma Tuje dobro, domače najboljše ozavestiti vse deležnike sejma, od razstavljavcev do obiskovalcev, »da izpostavimo pomen domače, lokalno pridelane hrane in kakovosti in dodane vrednoti, ki jo ta ponuja. Pri sezonski hrani imamo svoje dovolj, celo v presežkih,« pove Sever in doda, da se v KZ Trebnje-Krka nasploh vedno trudijo promovirati slovenskega kmeta oz. pridelovalca ter lokalno pridelano hrano, »ki omogoča nadaljnji razvoj kmetu in zagotavljanje novih zdravih delovnih mest.«

Domačo in lokalno pridelano hrano je treba bolj vrniti v ustanove z najranljivejšimi skupinami: v vrtce, šole, bolnišnice, DSO ...

Slovenski proizvajalci zagotavljajo hrane višje kakovosti v primerjavi s tisto, ki jo običajno zagotavljajo multinacionalke v svojih trgovskih verigah. Nenazadnje smo tudi ponosni na zeleno in lepo obdelano deželo z urejenim podeželskim okoljem, obdelanimi njivami, itd. Če ne bo slovenskega kmeta, kdo bo skrbel za to?

Ponudba bo pestra

Sajenje dreves - na Gregorjevem sejmu bodo na voljo tudi sadike!

Na Gregorjem sejmu bo na ogled res za vsakogar nekaj. Na sejmu bodo obiskovalci našli kmetijske stroje in pripomočke, avtomobile, izdelke za dom in vrt, suho robo, tekstil, bižuterijo, pa tudi lokalno pridelano sadje in zelenjavo, domače mesnine, pekovske in mlečne izdelke, domača olja, medene in mlečne izdelke ter izdelke naših rokodelcev.

Na sejmu bo mogoče izvedeti za novosti na področju sadik, ki jih bo mogoče nabaviti, ravno tako trsne cepljenke, semena, pa malo in veliko kmetijsko mehanizacijo po sejemskih cenah. Predstavili bodo novosti gozdarske mehanizacije, na ogled bo razstava malih živali.

Ker je Gregorjev sejem, ki velja za največji spomladanski kmetijski sejem v JV Sloveniji, pomemben tudi zaradi druženja, organizatorji pripravljajo tudi pester spremljevalni glasbeno-pevsko-plesni program. Nastopili bodo Jole Cole, skupina Čuki, mama Manka, ljudski pevci, mladi harmonikarji različnih glasbenih šol, Šentjernejčani kot domačini bodo pripravili tudi poseben program, predstavila se bo Slovenska vojska, policija, na ogled bo maketa debelega črevesa … Seveda bo poskrbljeno tudi za dobro hrano in pijačo.

Zakaj v Šentjernej

Stanko Tomšič, direktor KZ Trebnje-Krka: "Verjamem, da bo zadruga dobro delovala tudi v prihodnje."

Kot pove direktor KZ Trebnje-Krka Stanko Tomšič, tradicije Gregorjevega sejma niso želeli prekiniti. Vsa leta se je dogajal, izjema sta bili le dve korona leti.

»Naša želja je bila, da ostane na istem območju v Novem mestu, to je na ploščadi pri Qlandiji oz. Supernovi, a žal ga na lokaciji zadnjih let dolgoročno ni bilo več mogoče zagotoviti, saj je zemljišče v privatni lasti, lastnik pa tam načrtuje gradnjo trgovine. Zato smo že dlje časa iskali nove možnosti in se odločili za šentjernejski hipodrom. Ta lokacija je dovolj velika, da omogoča nadaljnji razvoj sejma in dogovorili smo se za dolgoročen najem teh prostorov – vsaj za nadaljnjih deset let,« pove Tomšič. Pogodbo so podpisali s Klubom za konjski šport Šentjernej.

»Verjamemo, da bo sejem na tej lokaciji zaživel vsaj podobno kot je na stari. Nenazadnje je Šentjernej kraj z dolgoletno sejemsko tradicijo,« pravi Tomšič in našteje uspešne primere s hipodromov v Komendi, Gornji Radgoni, Lenartu in še kje. Gre tudi za kmetijsko zelo razvito okolje.

»Sicer pa lokacija ni najpomembnejša za uspeh ali neuspeh sejma. To je nek proces, ki je odvisen od razstavljavcev in same ponudbe na sejmu, ter števila obiskovalcev,« poudari.

Anton Strah, predsednik upravnega odbora KZ Trebnje-Krka:"Šentjernej ima sejemsko tradicijo."

Da je kmetijsko-živilski sejem pomembna oblika dobrega sodelovanja, ki so ga po prevzemu novomeške zadruge seveda obdržali, je na novinarski konferenci poudaril Anton Strah, predsednik upravnega odbora KZ Trebnje-Krka.

»Selili smo se že trikrat, izpred Agroservisa, z Grabna, Qlandije, pa ni bilo nič tragičnega. Po metraži se zdaj selimo dlje, a prihajamo na območje s sejemsko tradicijo, Šentjernej je poznan kot sejemsko središče JV Slovenije in tu smo lepo sprejeti,« pravi, prepričan, da bo dobro obiskan. Sejem običajno obišče okrog 25 tisoč ljudi.

Ponosni na dobro poslovanje

Na novinarski konferenci so zbrani predstavili tudi poslovanje KZ Trebnje- Krka v lanskem letu in načrte za prihodnje.

Zadruga, ki ima 981 članov in 230 zaposlenih, je imela v lanskem letu nekaj preko 90 milijonov evrov skupnih prihodkov, kar je tri odstotke več kot lepo poprej. Nekaj več kot polovica, okrog 53 odstotkov prihodkov, nastaja z naslova prodaje trgovskega blaga: 43 odstotkov z odkupa in s prodajo kmetijskih proizvodov, ostalo so drugi prihodki.

»V zadnjem letu se je trend rasti prihodkov lepo nadaljeval in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje,« pravi direktor Stanko Tomšič.

O natančnejših načrtih, novih izzivih in naložbah ipd. pa več v četrtkovi tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj