Hemon tudi o že pozabljenem otroškem nasilju

7.12.2023 | 20:00

Aleksandar Hemon v Gogi (Foto: I. Vidmar)

Aleksandar Hemon v Gogi (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Včeraj je bil gost kavarne novomeške založbe Goga verjetno ta čas svetovno najbolj uveljavljeni pisec z območja nekdanje Jugoslavije, ameriško-bosenski pisatelj Aleksandar Hemon. Pri Gogi je pred kratkim izšel po Vprašanju Bruna že drugi prevod enega izmed številnih njegovih romanov, napisanih v angleščini, Tole ni zate, kar je bila imenitna priložnost za pogovor z njim.

Z Aleksandrom Hemonom se je v do zadnjega kotička napolnjenem atriju knjigarne Goga pogovarjal slovenski pisatelj Goran Vojnović, sicer njegov bližnji sorodnik. Pogovor je speljal, kot sta ugotovila sogovornika, v ameriškem slogu, tako da je bila osrednja pozornost posvečena knjigi in zgodbam v njej, na koncu pa sta slog pogovora le približala kraju dogodka, Evropi, in spregovorila tudi par besed o aktualni politiki, tudi o možnostih, ki jih ima za ponovno izvolitev sevniški zet, in tem, kaj to pomeni za ZDA in demokracijo.

Roman Tole ni zate je spomenik nekemu času, nekemu kraju in ljudem, ki so takrat tam živeli. Je kolaž spominov Aleksandra Hemona na svoje otroštvo v Sarajevu. Veliko nasilja je v teh spominih, medvrstniškega in tudi nasilja odraslih nad otroci, ki so po njihovem mnenju storili kaj napačnega. Ampak takrat je bilo to nekaj običajnega. Da mu je prijatelj vzel policijski avtomobilček in z njim naredil, kar s policijskimi avti delajo v ameriških akcijskih filmih ter ga potem zakopal v grob v parku, je mali Saša hitro pozabil, prej kot njegova mama, ki ga je poslala v park izkopat štirikolesnega mrtveca, ki ga on tudi po dolgem iskanju ni več našel.

Tudi o tem, kako mu je oče, ko je po nekem tepežu v šoli prijokal domov, povedal, da gre lahko v šolo in uredi stvari, a ne bo mogel tja hoditi vsak dan, tako da je bolje, da te stvari fant uredi sam. Zato se je Saša v šoli tako kot večina vrstnikov veliko tepel.

Tole ni zate je knjiga, ki človeka zvabi v razmišljanje o nekem že skoraj pozabljenem času, o svetu, ki ga današnji otroci in današnji starši ne razumejo. Tudi tistega Sarajeva ni več. Aleksandar Hemon ga je zapustil, ko je šel v ZDA izkoristit štipendijo in se je med študijem v njegovem mestu začela vojna. Ostal je na drugi strani velike luže, se, ko je od hiše do hiše zbiral prostovoljne prispevke za Greenpeace, naučil razmišljati in sanjati, pa tudi pisati v angleškem jeziku. Postal je ameriški pisatelj, Američani so ga sprejeli in priznali. Danes je profesor na Univerzi Princeton, kjer predava kreativno pisanje. Ni pa svetovno najbolj znan sorodnik Gorana Vojnovića. Več o tem pa v prihodnji številki tiskane izdaje Dolenjskega lista.

I. Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava