Kristjani s prvo adventno nedeljo začenjajo priprave na božič

3.12.2023 | 09:40

V cerkvah v času adventa prevladuje vijolična barva, ki  predstavlja upanje, da bo Jezusovo rojstvo pregnalo temo. Vijolične  barve so najpogosteje tudi sveče na adventnem vencu, ki v tem času krasi mize vernih, pa tudi mnogih nevernih. (Foto: arhiv DL)

V cerkvah v času adventa prevladuje vijolična barva, ki predstavlja upanje, da bo Jezusovo rojstvo pregnalo temo. Vijolične barve so najpogosteje tudi sveče na adventnem vencu, ki v tem času krasi mize vernih, pa tudi mnogih nevernih. (Foto: arhiv DL)

Kristjani z današnjo prvo adventno nedeljo začenjajo adventni čas, s katerim se pripravljajo na božič, ko obeležujejo Jezusovo rojstvo. V tem času v cerkvah prevladuje vijolična barva, mize vernikov, pogosto pa tudi nevernikov, pa krasijo adventni venci, ki so tudi najbolj vidno zunanje znamenje tega časa.

Adventni venci so praviloma oblečeni v zimzeleno zelenje in okrašeni s štirimi svečami, ki simbolizirajo upanje, mir, veselje in ljubezen. Prvo svečo verniki prižgejo na prvo adventno nedeljo, nato pa vsako nedeljo še eno dodatno. Po zadnji adventni nedelji, ko na adventnem vencu gorijo vse štiri sveče, sledi božič.

Posebnih zapovedi, kakšen naj bi bil adventni venček, ni, pri izdelavi je sicer v zadnjem času vse bolj moderna tudi uporaba suhih naravnih materialov, pri čemer se barvni toni gibljejo od peščenih, zlatih do rožnatih, pojavlja se tudi črna barva.

Šinkovec: Na božič se je zgodil eden največjih dogodkov v zgodovini človeštva

Adventni čas se konča na predvečer božiča, 24. decembra. Takrat se ljudje običajno zberejo doma, blagoslovijo hišo ali stanovanje in pojedo božično večerjo. Mnogi se odpravijo še k polnočnicam, kjer pričakajo Jezusovo rojstvo.

Med vernimi je božič eden najbolj, če ne celo najbolj priljubljen praznik. "Eden od razlogov za to je, da je zimski čas v času božiča in novega leta najbolj temen, hkrati se zaključuje koledarsko leto, ko delamo preglede, kaj je bilo narejeno, in načrtujemo delo za prihodnje. Božič v ta čas s svojim okrasjem in lučkami prinaša poseben zunanji čar. Drugi razlog pa je sama vsebina praznika. Z božičem namreč praznujemo rojstva Boga, Jezusa Kristusa, kar je bil eden največjih dogodkov v zgodovini človeštva. Posebej za verne je to nekaj, kar je neprecenljive vrednosti," je povedal pater Šinkovec.

Božič je priljubljen tudi med nevernimi. Ti se po besedah Šinkovca morda ne ukvarjajo toliko z njegovo vsebino, se jih pa dotakneta vzdušje praznika in sporočilu notranjega miru, ki ga prinaša.

Z božičem povezane jaslice in božično drevesce

Mnogi na predvečer božiča postavijo jaslice in božično drevesce. Središče teh je božja družina z Jožefom in Marijo ter malim Jezusom, najpogosteje pa uprizarjajo okolje, v kakršnem se je po zapisih iz Svetega pisma pred več kot 2000 leti rodil Jezus Kristus.

Poleg v domovih jaslice postavijo v večini cerkva, ponekod še posebej velike, na primer v frančiškanski cerkvi na ljubljanskem Tromostovju. Vsako leto se vrstijo tudi uprizoritve živih jaslic. Med najstarejše sodi Božična zgodba v Postojnski jami, ki bo tudi letos na ogled od 25. do 30. decembra. Dan po božiču, 26. decembra, bo božična zgodba oživela tudi na Rečici ob Savinji, 22. in 23. decembra pa tudi v Žiganji vasi pri Tržiču. Tam domačini pod vaško lipo vsako leto uprizorijo igro, povezano s praznovanjem božiča.

Čas adventa in božiča se pozna tudi v kulinariki. Takrat iz domačih kuhinj in tudi po ulicah zadiši po cimetu, orehih, kuhanem vinu in drugih dobrotah. Tradicionalno so v kuhinji suho sadje, rožiči, rozine, čokolada, kar so tudi najpogostejše sestavine pekovskih izdelkov in sladic v adventu in na božič. Pogosto zadiši po potici, piškotih in medenjakih. Vse to in še več ponujajo tudi tradicionalni adventni oziroma predbožični sejmi, ki tako pri nas kot v tujini privabijo številne ljudi.

Pravoslavni bodo božič praznovali 7. januarja

Vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, ki ga je kot datum Jezusovega rojstva v 4. stoletju določil papež Julij I., vendar to ne pomeni za vse istega dne. Pravoslavni verniki namesto gregorijanskega uporabljajo julijanski koledar, ki se razlikuje za 13 dni, zato Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji božič obhaja 7. januarja. Evangeličanska cerkev pa ga obhaja na isti dan kot Katoliška cerkev.

Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih iz leta 1991 je 25. december, ko obeležujejo božič katoličani in evangeličani, dela prost dan, ki mu bo tudi letos sledil še en dela prost dan. 26. decembra namreč obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik.

STA; M. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava