Bronasta doba stopila iz sence železne

2.12.2023 | 14:30

Taka so bila naselja Novomeščanov iz časa bronaste dobe.

Taka so bila naselja Novomeščanov iz časa bronaste dobe.

Novo mesto - Sinoči so v galeriji Dolenjskega muzeja odprli arheološko razstavo Življenje na tej in oni strani - Novo mesto pred 3000 leti, s katero avtorica razstave Petra Stipančić izpostavlja najdbe in najdišča iz pozne bronaste dobe iz časa kulture žarnih grobišč, ki je kljub svojemu bogastvu najdb v Novem mesto nekoliko v senci železnedobnih najdb oziroma iz halštatskega obdobja, po katerem je Novo mesto svetovno znano.

»Arheološka razstava Življenje na tej in oni strani - Novo mesto pred 3000 leti na podlagi naselbinskih in grobnih najdb ponazarja življenje skozi dejavnosti vsakdana in grobne rituale prebivalcev Novega mesta med 10. in 8. stoletjem pred našim štetjem. To je čas pozne bronaste dobe ali kulture žarnih grobišč. V tem času so pokojne upepeljevali in jih pokopavali v žarah. Široko razprostranjen fenomen velikih žganih planih grobišč je verjetno odraz spremenjenih duhovnih in verskih predstav,« razstavo predstavlja avtorica kustosinja Dolenjskega muzeja arheologinja Petra Stipančić.

Petra Stipančić

Petra Stipančić

Največja pozornost na razstavi je namenjena lončenim posodam oziroma žaram, ki izstopajo tako po velikosti kot tudi zaradi načina izdelave in okrasa. Naši davni predniki so v žare shranjevali ostanke kosti in pepel pokojne osebe skupaj z osebnimi predmeti, ki zelo dobro predstavljajo gospodarske, kulturne in duhovne značilnosti tedanje družbe. Iz poznobronaste dobe v Novem mestu izstopajo najdišča s poselitvenih območij na Marofu in Šancah ter grobišč na Kapiteljski njivi, Mestnih njivah in Cegelnici na območju nekdanje steklarne Inis, kjer je do danes raziskanih več kot 900 žarnih grobov.

»Prav zaradi verovanja v življenje na oni strani so v grobove pridajali osebne predmete pokojnika, ki so bili del njegove noše, ter hrano in pijačo v manjše lončene posode, kot popotnico. Osebni predmeti niso bili samo okras pokojne osebe, ampak tudi odraz spola, njegove vloge in položaja v tedanji že nekoliko razslojeni družbi. Simbolika življenja na tej in oni strani je na razstavi predstavljena s postavitvijo in oblikovalskimi rešitvami. Risarske rekonstrukcije in interpretacije obiskovalcu nudijo poglobljen pogled v poznobronastodobno Novo mesto. Razstava s svojim zaključkom nagovarja posameznika v razmislek o lastnem obstoju, v sodobnem zelo stresnem in potrošniškem svetu, ter o lastni minljivosti,« dodaja Petra Stipančić.

Osrednja pozornost razstave je namenjena žaram. (Foto: I. Vidmar)

Osrednja pozornost razstave je namenjena žaram. (Foto: I. Vidmar)

Oblikovalka razstave je Maja Rudolf Markovič, avtorica pa je pri pripravi sodelovala tako s hišnimi konzervatorji in restavratorji kot tudi z več inštitucijami oziroma strokovnjaki z novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Oddelka za arheologijo Univerze v Ljubljani, Inštituta za arheologijo v Ljubljani in Zavoda Dagiba.

Razstava bo na ogled do 18. maja prihodnje leto.

I. V.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava