Palčki so bolj prijazni od škratov

15.9.2023 | 10:40

Palčki so bolj prijazni od škratov

Novo mesto - Ste vedeli, da škrat in palčki niso ista bitja. Po mnenju strokovnjakov za te reči so sicer v sorodu, a se med sabo razlikujejo. Da tega in podobnih zaključkov je v svoji raziskavi o bajeslovnih bitjih v dolenjskem ljudskem izročilu prišla tudi kustosinja za etnologijo v Dolenjskem muzeju Alenka Stražišar Lamovšek, tem trditvam pa je ob odprtju njene razstave v mali dvorani muzeja pritrdil tudi nestor slovenske etnologije Janez Bogataj. Na splošno naj bi bili palčki bolj prijazna bitja od škratov, ki so lahko tudi hudobni in znajo človeku tudi kakšno grdo zagosti.

Avtorica razstave Alenka Stražišar Lamovšek (desno) in oblikovalka Maja  Rudolf Markovič. (Foto: I. Vidmar)

Avtorica razstave Alenka Stražišar Lamovšek (desno) in oblikovalka Maja  Rudolf Markovič. (Foto: I. Vidmar)

Palčki živijo v pravljicah in na vrtovih. Ti, ta drugi, tako imenovani vrtni palčki, so se pojavili leta 1898 na sejmu v Leipzigu, kjer jih je predstavila nemška tovarna keramike Philipp Griebel, potem pa so se hitro razširili po vsem svetu, tudi pri nas jih ne manjka. Nekaj so jih izdelali lončarski mojstri in te lahko mirno postavimo ob bok tistim iz zgoraj omenjene nemške tovarne keramike, večina pa je prišla s proizvodnih trakov kitajskih tovarn kiča in ti nimajo prav nobene etnološke vrednosti. Dobrih trideset let po svetovni premieri lika vrtnega palčka v Nemčiji je svoj model tega prikupnega možica na svojem razstavnem prostoru predstavila tudi novomeška tovarna keramičnih izdelkov Josip Klemenčič. Osrednje mesto na razstavi zaseda palček, ki je krasil pročelje čebelnjaka v Šentjerneju.

Alenka Stražišar Lamovšek na svoji razstavi, ki jo je odlično oblikovala Maja  Rudolf Markovič, obdela bajeslovna bitja, predvsem palčke in škrate na Dolenjskem s številnih zornih kotov, med drugim tudi njihovo vlogo v zgodbah, ki jih obiskovalec lahko posluša s slušalkami pred zemljevidom z označenimi kraji, kjer so bile posnete. Na razstavi lahko najdete tudi gorjanske in mokronoške škrate in še marsikaj, kar spodbudi domišljijo tako otrok kot tudi odraslih.

Cveto Šali in Mitja Simič sta zaigrala Gorjansko bajko. (Foto: I. Vidmar)

Cveto Šali in Mitja Simič sta zaigrala Gorjansko bajko. (Foto: I. Vidmar)

Ob odprtju je zazvenela tudi Gorjanska bajka, skladba, ki jo je za skupino Rudolfovo na besedilo svojega očeta, pesnika Severina Šalija, napisal njegov sin Cveto Šali, prav on pa jo je skupaj z Mitjo Simičem tokrat tudi zaigral.

Ob razstavi je, kot je v navadi, izšel tudi katalog oziroma knjiga, ki je tokrat na voljo v digitalni obliki na spletni strani Dolenjskega muzeja, kjer boste našli tudi več video zapisov, v katerih na temo bajeslovnih bitjih razmišljajo strokovnjaki zelo različnih področij - od etnologije pa vse do plesa.

I. V.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava