kultura

Valvasorjeva knjižnica med najboljšimi na svetu

6.9.2023 | 08:20 | STA; M. K.

Projekt nove krške knjižnice je na kongresu v Rotterdamu predstavila direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško Urška Lobnikar Paunović (druga z desne). (Foto: Valvasorjeva knjižnica Krško)

Krška knjižnica v družbi štirih finalistk

Krško - Valvasorjeva knjižnica, ki je do lanskega odprtja prizidanih sodobnih prostorov delovala v utesnjenih prostorih nekdanjega samostana v Krškem, se je, kot smo poročali, uvrstila med štiri nominirance za nagrado za splošno knjižnico leta 2023 v svetovnem merilu. To je avgusta prejela barcelonska tekmica, krška knjižnica pa se je znašla v ugledni družbi.

Krška knjižnica se je skupaj s knjižnicami iz Barcelone, Sydneya in Šanghaja v ostri konkurenci uvrstila med štiri finalistke. Na prireditvi v Rotterdamu na Nizozemskem, na kateri so bili prisotni knjižničarji z vsega sveta, pa je splošna knjižnica leta postala knjižnica Gabriel Garcia Marquez iz Barcelone. Nagrado so podelili ob knjižničarskem kongresu IFLA 2023.

Kot je povedala direktorica Valvasorjeve knjižnice Urška Lobnikar Paunović, so to posavsko knjižnico v Rotterdamu knjižničarji z vsega sveta po njeni predstavitvi lepo sprejeli, ker krška knjižnica izžareva toplino in domačnost, pa je bila pred tem za marsikoga favoritka.

Svetovni knjižničarski kongres IFLA 2023 je med 21. in 25. avgustom potekal v Rotterdamu pod geslom "Let's work together, let's library."

Sicer pa je bila uvrstitev med štiri finaliste za krško knjižnico velik uspeh, je ocenila direktorica, in pojasnila, da je mednarodna strokovna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki knjižničarstva in arhitekture, 16 prispelih prijav iz 11 držav ocenjevala po merilih povezanosti arhitekture z okolico in lokalno kulturo, funkcionalnosti arhitekture, prilagodljivosti prostorov, trajnostne naravnanosti, sodelovanja v procesih učenja in socialne vključenosti ter digitalnih in tehničnih rešitev.

Pomembno je bilo tudi, kako knjižnica sledi ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov in globalni viziji Mednarodne zveze bibliotekarskih združenj in ustanov IFLA, je dodala Lobnikar Paunović.

Valvasorjeva knjižnica Krško sicer deluje kot osrednja knjižnica za občini Krško in Kostanjevica na Krki. Poleg osrednje knjižnice na Cesti krških žrtev v Krškem ima tri krajevne knjižnice: na Vidmu, v Kostanjevici na Krki in na Senovem, ter od leta 2020 skupaj s Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško oziroma njen enoto v Radečah, tudi Posavsko potujočo knjižnico.

Ko je knjižnica 8. februarja 1965 začela delovati, je svoje kulturno poslanstvo opravljala z manj osebja, na površini 140 kvadratnih metrov in z nekaj več kot 2000 enotami gradiva. Po večletnih pripravah se je leta 1988 preselila v prostore v kapucinskega samostana, a ji je tudi tam sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja začelo primanjkovati prostora.

Krška občina se je nato leta 2016 lotila projekta dozidave, prenove in umestitve Valvasorjeve knjižnice v območje kapucinskega samostana. Naložbo so končali lani, skupaj z ureditvijo okolice pa je presegla osem milijonov evrov. S prizidkom je knjižnica junija lani prišla do dodatnih 1600 kvadratnih metrov uporabne površine. Pod arhitekturni načrt prizidka sta se podpisala celjska arhitekta Vera Klepej Turnšek in Tadej Dobrajc. V drugem naložbenem koraku, ki ga na krški občini še načrtujejo, pa nameravajo prenoviti 1140 kvadratnih metrov površin samostanskega dela knjižnice.

Krška občina je sicer, ker je knjižnica pred tem delovala v najetih samostanskih prostorih, od Slovenske kapucinske province za nekaj več kot 300.000 evrov leta 2016 odkupila skoraj celoten stari samostanski kompleks z zemljiščem in vrtom.

Po podatkih Lobnikar Paunović v Valvasorjevi knjižnici letno v povprečju zabeležijo nekaj več kot 100.000 obiskov. Uporabnikov ima nekaj manj kot 6000. Letno izposodi približno 350.000 knjižničnih enot. Knjižnica hrani približno 165.000 knjižnih enot, v matični knjižnici približno 130.000. Med svojimi posebnimi zbirkami upravlja tudi spomeniško zaščiteno kapucinsko baročno knjižnico z najstarejšo knjigo iz leta 1502. Med drugim hrani tudi prevod Biblije - vulgato, ki naj bi jo listal še Jurij Dalmatin.

‹ nazaj