dolenjska

Rešitev pred poplavami – zadrževalnika bi preprečila škodo

25.2.2023 | 17:30 | Besedilo in foto: L. Markelj

Ob hudem deževju ni redko, da imajo krajani vasi pod Gorjanci težave s poplavami, meteornimi vodami ...

Šentjernej - Na šentjernejskem območju so bile ob večjih deževjih in neurjih že večkrat hude poplave, ki so ljudem povzročile veliko škode in nevšečnosti. Največje poplave so seveda ob reki Krki in tem se je pravzaprav težko izogniti, a zanje sta »kriva« tudi dva vodotoka z Gorjancev: potoka Kobila in Pendirjevka.

Ker so ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši, z njimi pa tudi vedno hujše nevihte in občasne dolgotrajnejše padavine, so se v občini Šentjernej odločili narediti nekaj trajnejšega za protipoplavno zaščito ljudi. To sta zadrževalnika padavinskih voda za oba vodotoka.

Občina je naročila poplavni študiji: za Pendirjevko je v izdelavi, medtem ko je za potok Kobila, ki pride na vrsto najprej, že narejena.

Kot pove župan Jože Simončič, so jo že poslali v recenzijo Direkciji za vode, malce so jo morali dopolniti, a zdaj čakajo na dokončno recenzijo. Upajo, da do nje pridejo čim prej, saj imajo leto in pol časa za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pridobiti morajo še vsa potrebna zemljišča in izjave o služnosti, kar pomeni, da se bodo hkrati odpravili do ljudi. Vse to bo namreč za državo urejala občina, vložke pa bo pozneje dobila povrnjene.

Poplavna študija za Kobile narejena

Jože Simončič, župan občine Šentjernej

»Želimo urejati poplavno varnost Kobile, in sicer od Šentjerneja do njenega izvira. Gre za urejanje vodotoka, mostov, prepustov, širjenje in regulacijo brežin … Glavni element urejanja je gradnja suhega zadrževalnika, ki ga nameravamo zgraditi nad Gorenjim Vrhpoljem. Gre za velik zadrževalnik, ki bi ob večjih količinah padavin za krajši čas zadržal to vodo in jo potem v teku drugega, tretjega ali četrtega dne počasi spuščal. Ta voda ne bi bila stalno akumulirana, zadržala pa bi tisti uničujoč poplavni val, zaradi katerega imamo dolvodno pogosto velike težave. Tako bi rešili naselja Gorenje in Dolenje Vrhpolje, Šmarje, Dolenjo Staro vas in sam Šentjernej,« pove župan Simonič.

Računajo na razumevanje ljudi

V tem primeru zadržane vode ne bo mogoče izkoristiti, ker gre za ozko dolino, ki ima tudi veliko naravne in kulturne dediščine, doda.

Drugače pa bo pri potoku Pendirjevka, pri katerem se bodo podobno lotili reševanja poplavne varnosti. Tu bodo razmišljali o večjem stalnem zadrževalniku vode. Ta voda bi lahko služila za namakanje, energijo, turizem pa tudi kot požarna voda.

Šentjernejski župan pove, da gre za nekaj milijonov evrov vredno naložbo, zato je še kako pomembno, da pridejo do sofinanciranja – obeta se denar z naslova načrta za okrevanje in odpornost, dogovor z Direkcijo za vode pa je občina že podpisala.

Težko je pridobiti ustrezno dokumentacijo, predvsem pa vsa soglasja lastnikov zemljišč ob vodotokih. Brez tega gradnja ne bo mogoča.

»Upam, da bodo lastniki zemljišč razumeli, zakaj so taki projekti nujni, zakaj se jih lotevamo, saj so v korist vsakogar v naši družbi. Morajo razumeti, da gre tudi za njihovo varnost in varnost njihovega premoženja in življenj,« poudarja Simončič in doda, da so stroški odprave škode po večjih deževjih visoki. »Ko se vse to sešteje za obdobje npr. desetih letih, so številke ogromne. Tovrstne pojave je treba preprečevati, in če bomo uspešni, lahko v veliki meri odpravimo slabo voljo in stroške.«

‹ nazaj