Potica je kraljica: Nekaj gospodinj s ''super zlatimi'', tudi brez recepta
Na prvo adventno nedeljo je v Šentjerneju dišalo po poticah, simbolu slovenskih družinskih praznikov, še zlasti božiča.
Gre za že stoletja najbolj razširjeno in značilno praznično sladico, ki predstavlja pomemben gradnik slovenske kulinarične dediščine.
Članice Društva kmetic Šentjernej so namreč praznovale deset let ocenjevanja in razstave potic in skupaj z Zvezo kmetic Slovenije in KGZ Novo mesto pripravile 10. regijsko ocenjevanje in razstavo – izmenjaje z Žužemberkom poteka državno ocenjevanje.
Ponosne na desetletko
»Gre za deset let peke različnih potic, ki je postala zaščitena na nivoju države, deset let tradicije najbolj znane sladice, ki se prenaša iz roda v rod, ki pomeni medgeneracijsko povezovanje, druženje, vajo v peki, pa tudi tekmovalnost in pogum sodelujočih, ki v oceno prinašajo svoje potice,« je misli strnila predsednica Društva kmetic Šentjernej Danijela Pavlič in se zahvalila svojima predhodnicama Jožici Premru in Mihaeli Blatnik, ki sta zaslužni za začetke tega dogajanja, pa tudi vsem ocenjevalnim komisijam, ter občini Šentjernej in donatorjem za podporo.
Deset let pekle potice
Posebne pozornosti in zahvale so bile deležne članice šentjernejskega društva, ki so vseh deset let s poticami sodelovale na razstavi: Mihaela Blatnik, Jožica in Milena Premru, Tanja Luzar, Jožica Vodopivec, Silva Zupančič, Tatjana Kuhar, Anica in Slavka Radovan.
Desetletno pot šentjernejskih potic je obudila tudi Tanja Staniša, od začetne razstave ter napredka z vsemi naslednjimi. Predvsem pa je spomnila na pobudo in trud, da bi se potica zaščitila na nacionalni in potem še na evropski ravni kot zajamčena tradicionalna posebnost.
Pot do zaščite
Ob podpori kmetijskega ministrstva in vodstva prof. dr. Janeza Bogataja je strokovnjakom to tudi uspelo – treba je bilo uskladiti recepturo, sestavine in način priprave, kar glede na različne oblike potice ter pestro in bogato tradicijo priprave testa in nadevov – opisanih je kar preko sto - ni bila lahka naloga.
Do nacionalne zaščite slovenske potice s petimi tradicionalnimi nadevi je prišlo leta 2017, Evropska komisija pa jo je zaščitila leta 2021. Danes je slovenska potica zelo prepoznavna tudi v tujini.
Staniša je prepričana, da je prav ta zaščita dala dodaten zagon tako organizatorjem ocenjevanj kot sodelujočim na razstavah, to pa je tudi močna spodbuda za vse, da se sami lotijo peke.
Orehove niso prednjačile
»Izredno sem vesela, so se v teh desetih letih naši družbi pridružili tudi otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, letos tudi člani Doma starejših občanov Trebnje, ter sploh mame in hčere, očetje in sinovi, kar pomeni lepo povezanost generacij,« je povedala Pavlič in obljubila, da glede na pridne članice društva za prihodnost ocenjevanja in razstave potic v Šentjerneju ni dvoma.
Da se pri nas pečejo res različne potice, dokazuje tudi 10. regijsko ocenjevanje in razstava. V oceno je prišlo kar 90 potic, ki so jih razdelili v štiri kategorije.
Pet je bilo slanih (ocvirkova, velikonočna, špehovka), 27 orehovih ter kar 54 ostalih: korenčkova, čokoladna, kokosova, kostanjeva, lešnikova, makova, pehtranova, s suhimi hruškami, rozinova, rožičeva, skutna.
Kar 36 zlatih, pet pa z vsemi 80 točkami
Komisija, ki ji je predsedovala Elizabeta Verščaj, ni imela lahkega dela, ko je ocenjevala zunanji videz, vonj skorje in sredice, videz sredine in seveda okus.
Odločila je, da si 5 potic zasluži zahvalo, 13 bronasto in 36 srebrno priznanje, 36 pa zlato. Od slednjih jih je kar pet potic doseglo vseh 38 možnih točk in kar tri so bile kokosove.
Spekle so jih tri članice Društva kmetic Šentjernej: Mihaela Blatnik in Helena Jakše kokosovo potico ter Doroteja Pirkovič makovo potico z ribezom; Mari Jakše iz Društva kmečkih žena Novo mesto orehovo potico, ter Tjaša Judež iz okolice Litije kokosovo potico.
Posebna makova potica z ribezom
Za mnoge od njih je bilo to presenečenje.
»Sodelovala sem že velikokrat, dobila tudi zlato, a super zlato prvič. Rada imam izzive in poskušam kaj novega. Tokrat sem izbrala makovo potico z ribezom, za katero sem lani prejela srebrno priznanje, a očitno sem se v letu dni izboljšala,« je vesela povedala Doroteja Pirkovič.
Pri nadevu je mak, ki je suha surovina, izboljšala z ribezovo marmelado, ribezovim sokom in češnjevim žganjem, vse je pridelala sama na domači kmetiji. Očitno je to prava kombinacija, ki je bila všeč tudi strokovni komisiji. «Sem res presenečena in počaščena,« je dejala Pirkovič, ki drugo leto zagotovo spet sodeluje s kako zanimivo potico. Spekla je že tudi rožičevo s suhimi figami, suhimi hruškami … Za praznike pa pri njih doma vedno zadiši po klasični, orehovi potici.
Večkrat zlata, a super zlata ...
Mihaela Blatnik, ki je izkušena pekačica potic, je prejela že mnogo zlatih priznanj, a vse točke je dosegla dvakrat in to letos, vedno za kokosovo potico.
»Bilo je v Žužemberku in zdaj. Seveda sem vesela in seveda bom še vztrajala. Najraje sicer delam orehovo potico,« pove. Recepta se kljub dolgoletni praksi in znanju še vedno drži, tako pri testu kot pri nadevu. Potice peče tudi sicer pogosto čez leto in z njimi razveseljuje svoje bližnje.
Tjaša Judež, ki različne vrste potic »pečem za veselje, za svojo lastno dušo, le kaki dve leti, skupaj z mami,« ne razmišlja, da bi se včlanila v kako društvo. Na tekmovanjih drugje je že dosegla tudi vse točke.
Brez recepta
Mari Jakše sploh ne šteje več, kolikokrat je bila s poticami zlata in super zlata, a vsakokrat znova je vesela. Tudi v Šentjerneju je bilo tako. »Ne držim se recepta, delam po občutku. Pomembno mi je sodelovati, potem pa druge gospodinje pridejo na ocenjevanja k nam,« pove in doda, da bo pri njih za praznike doma dišalo po orehovi potici.
Predsednica strokovne komisije Elizabeta Verščaj je pohvalila sodelujoče, da so bile vse potice zelo lepe in kakovostne, veseli jih, da jih mnogi pečejo v potičnikih, in da so mnogi pri nadevih zelo inovativni. Podala je tudi nekaj priporočil za naprej, od uporabe pravilne količine testa, sladkorja, do pazljivosti pri temperaturi peke itd.
Pohvalnih besed o peki potice in vseh sodelujočih so bili tudi govorci na prireditvi.
Večjo podporo kmečkim in podeželskim ženam
Slavnostna govornica, poslanka v DZ RS, Anja Bah Žibert je pohvalila trud kmečkih in podeželskih žena, ki vsak dan tiho živijo pomembne vrednote za slovenstvo: delavnost, vztrajnost, skromnost in poštenost.
»Ste varuhinje, jezika, narečij, pesmi, običajev. Ste prve učiteljice spoštovanja do zemlje, do hrane, do dela. Ste tiste, ki ste znale povezati družino, sosedstvo, vasi in kraje,« je med drugim dejala in povedala, da si bo prizadevala, da država bolje poskrbi za delovanje društev kmetic po vsej Sloveniji in njihovo delo ovrednoti, »kot se spodobi.«
Pohvalila sodelovanje
Za dolgoletno predano in odločno meddruštveno sodelovanje se je DKŽ Šentjernej zahvalila podpredsednica Zveze kmetic Slovenije Nežika Režek.
»Ni samoumevno, da se društva povezujejo, si pomagajo, delijo znanje in izkušnje. Vam to uspeva že dolga leta. Vaše sodelovanje krepi našo podeželsko skupnost in ohranja kulinarično dediščino.«
Tudi šentjernejski župan Jože Simončič se je šentjernejskemu društvu zahvalil za odlično delo in sodelovanje.
Direktor KGZ Novo mesto Damijan Vrtin je čestital šentjernejskim kmeticam, »ki ste zelo ambiciozne« izrazil je veselje, da kakovost potic iz leta v leto raste, kar pa ga s takšno mentorico, kot je Elizabeta Verščaj, ne čudi. Še naprej je obljubil sodelovanje in podporo njihovega zavoda.
Ena potica za predsednico države
Razstavo potic, ki je bila v Kulturnem centru Primoža Trubarja na ogled že v soboto, je na zaključni prireditvi pospremil prijeten kulturni program. Nastopili so: mešani pevski zbor DU Šentjernej, malčki iz vrtca Čebelica Šentjernej, pevki sestri Šinkec, harmonikar itd.
Obiskovalci so se ob koncu še radi pomudili in poklepetali ob okušanju domačih dobrot, nekateri pa so jih odnesli tudi domov. Najboljših pet potic je društvu na licitaciji prineslo 520 evrov, kar jim ne bo težko zapraviti za vse stroške, ki so jih imele z dogodkom. Eno od njih, kokosovo potico Mihaele Blatnik, pa bo okušala predsednica države Nataša Pirc Musar – na 30-letnici Zveze kmetic Slovenije v Mariboru, kjer bo spregovorila, jim jo bodo poklonili v dar.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
