##IMAGE-3762740##

Čeprav postopek za izbiro izvajalca gradnje prvega dela južnega kraka tretje razvojne osi od avtocestnega priključka v Mačkovcu do izvoza Revoz teče že od lanskega avgusta, gradnje v kratkem še ni pričakovati. Direktorat za prostor je februarja namreč zavrgel Darsovo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, saj ta še vedno nima v lasti vseh potrebnih zemljišč, pridobil pa ni niti okoljevarstvenega soglasja.

Kot pojasnjujejo na Darsu, za gradnjo petkilometrskega odseka potrebujejo 699 parcel. Večino so jih že odkupili, kjer dogovor z lastniki ni bil dosežen, pa so sprožili razlastitvene postopke. Pet teh zadev je že pravnomočno zaključenih, tri pa še tečejo, kar pa po Darsovi oceni ni ovira, saj je na parcelah, ki so v postopku razlastitve, v primeru gradnje na podlagi državnega prostorskega načrta (DPN) investitorju pravica gradnje zagotovljena že z uvedbo postopka razlastitve.

Zemljišča, ki Darsu še manjkajo, so v resnici v lasti Mestne občine Novo mesto. Težav pri pridobivanju teh zemljišč v družbi za avtoceste ne pričakujejo. Na novomeški občini pojasnjujejo, da so se glede zemljišč, ki jih bodo na Dars prenesli brezplačno oz. bodo zanje sklenili brezplačne služnosti, že dogovorili, za zemljišča, ki jih bodo prodali, pa trenutno še izvajajo cenitve. Zakaj ti postopki še niso končani, nam na občini niso pojasnili, povedali so le, da vsi dogovori z Darsom potekajo v »zelo konstruktivnem ozračju«.

Če na Darsu težav glede zemljišč ne pričakujejo, pa tega ne moremo reči za postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja (OVS). Vlogo za OVS je Dars na agencijo za prostor (Arso) podal že marca 2018. Po nekaj dopolnitvah, ki jih je zahteval Arso, je bila pred letom dni opravljena razgrnitev vloge, kjer je javnost lahko podala svoje pripombe, nato je moral Dars na zahtevo agencije za okolje vlogo še nekajkrat dopolniti. Februarja letos je Arso končno opravil ustno obravnavo za stranke v postopku, Dars pa naj bi prav v teh dneh podal še zadnje odgovore na mnenje sodne izvedenke za ekologijo, ki so ga naročili krajani KS Ločna Mačkovec. Ti že vse od leta 2010, ko je bila predstavljena izbrana trasa, nasprotujejo gradnji hitre ceste skozi njihovo krajevno skupnost.

Če bodo Darsovi odgovori zadovoljivi, bo Arso lahko izdal odločbo o OVS, a v družbi za avtoceste ocenjujejo, da zgodbe s tem še ne bo konec. Kot pravi Darsov predstavnik za odnose z javnostmi Marjan Kolar, je postopek izdaje OVS dolg in zahteven, stranski udeleženci pa ga svojimi pritožbami in poznim naročanjem mnenj še dodatno podaljšujejo. Poleg tega so na februarski ustni obravnavi napovedali tudi pritožbe in tožbe zoper izdan OVS.

Če se bo to res zgodilo, pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja ob upoštevanju predvidenih rokov pred koncem tega leta ne gre pričakovati. To pa lahko precej zaplete 110 milijonov evrov vreden projekt, ki bi ga s 40 milijoni evrov sofinanciral tudi EU. »Če OVS ne bo pravnomočen do jeseni 2020, bo Republika Slovenija izgubila možnost za črpanje sredstev EU,« pravi Kolar in dodaja, da bo vložek EU v tem premeru treba nadomestiti iz drugih virov.

Mateja Jaklič, krajanka KS Ločna Mačkovec in članica delovne skupine krajevne skupnosti za tretjo razvojno os, meni, da je prelaganje odgovornosti za nastalo časovno stisko na ljudi, ki živijo ob predvideni trasi, nedopustno. »Krajani so na ustni obravnavi predložili izvedensko mnenje, ki dokazuje, da bi med gradnjo ceste in ob njeni poznejši uporabi nastali prekomerni vplivi na ljudi, ki živijo ob njej, zato je Arso od Darsa zahteval študijo prometa v času gradnje. Dars te javnosti še ni predstavil. Poleg tega so krajani izvedensko mnenje, vredno nekaj tisoč evrov, plačali z lastnim denarjem, medtem ko je Dars za svetovanje in pripravo dokumentacije do zdaj sklenil že za 7,5 milijona evrov pogodb, pa je ta dokumentacija očitno tako nestrokovno izdelana, da so jo morali eno leto dopolnjevati,« o tem, kje gre iskati krivdo za zamude, ki nastajajo v projektu, pravi Jakličeva.

Članek je bil 9. aprila objavljen v tiskani izdaji Dolenjskega lista.