dolenjska

550 let frančiškanov v Novem mestu

24.10.2019 | 19:00 | Besedilo in fotografije: L. Markelj

Frančiškanski samostan ob cerkvi sv. Lenarta, spredaj lepo urejen vrt. Frančiškanski bratje pridelujejo zelenjavo, gojijo vinsko trto, sadje...

Mag. Mitja Sadek

Novo mesto - V dolenjski prestolnici letos praznujemo 550 let prihoda frančiškanov v Novo mesto. V prazničnem letu je že bilo in še bo zelo pestro, o tem je bilo med drugim slišati na današnji novinarski konferenci v Frančiškanskem samostanu Novo mesto.

Prihod frančiškanov v Novo mesto je neposredno povezan z migracijami na Balkanu - frančiškanski bratje so se v krščanske dežele zatekli pred turški vpadi iz Bosne in sicer v naše kraje najprej v Belo krajino, kjer so pri Gradacu postavili samostan, ko so ga Turki leta 1469 oropali in požgali, pa v Novo mesto. Tu so tri leta po prihodu, to je 1472, sezidali samostan.

Izjemno zaznamovali zgodovino mesta

Ta je bil še kako pomemben za novomeško šolstvo. Kot je povedal direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana Mitja Sadek, je prisotnost frančiškanskega reda tu pomembna ne le zaradi pastoralne dejavnosti, ampak tudi zaradi izobraževanja, vzgoje in nasploh kulture Novega mesta.

Gvardijan p. Tomaž Hočevar samostanski knjižnici, ki je resnično vredna ogleda.

Na novinarski konferenci (od leve proti desni): Žiga Okorn, p. Tomaž Hočevar in mag. Mitja Sadek.

Mali molitvenik iz leta 1450.

Frančiškani so vodili novomeško gimnazijo od ustanovitve 1764 do leta 1870, ko jo je prevzela država, poučevali so tudi v osnovni šoli (deški). Prav ta družbena koristnost jih je obvarovala pred ukinitvijo v 18. stoletju, v času Jožefa II. Ustvarili so tudi bogato knjižnico z več kot 20 tisoč knjigami in številnimi inkunabulami (39), ki jo radi obiščejo tako turisti kot šolarji in drugi. Obsežen arhiv petih zvezkov od obstoja naprej je dragocen in ga bo treba bolje pregledati in spoznati, je menil Sadek.

Danes v novomeškem samostanu stalno živijo štirje bratje - gvardijan in kaplan p. Tomaž Hočevar, ekonom in župnik p. Krizostom Komar, kaplan in bolniški kurat p. Marko Novak in kaplan in eksorcist p. Peter Vrabec. Ob naselitvi jih je bilo osem, v najboljših časih, ko so poučevali, pa celo 30. Kako poteka njihov vsakdan, kako živijo in delajo, so sedmi sili predstavili danes. Med drugim so jim razkazali cerkev, kjer so zapeli koral, pa knjižnico, vrt, sadovnjak, klet…

Kot pove gvardijan p. Tomaž Hočevar, so veseli, da so maše v njihovi cerkvi dobro obiskane, zlasti nedeljske, »in to nam je priznanje za naše delo in trud«. Dobro sodelujejo tudi z novomeško občino in ostalimi ustanovami.

Praznično še jeseni in drugo leto

Petje korala v samostanski cerkvi je bilo čudovito: na sliki (od leve proti desni): p. Janez Papa iz Maribora, p. Tomaž Hočevar, p. Krizostom Komar in p. Miha Vovk iz samostana na Sveti Gori.

P. Janez Papa je razkazal samostansko klet.

Praznično leto so novomeški frančiškani sicer začeli že januarja s ciklom zgodovinskih in drugih predavanj, nadaljevali pa ga bodo to nedeljo, ko bo ob 10. uri slovesno sv. mašo daroval ljubljanski metropolit in nadškof msg. p. Stanislav Zore.

Jeseni, 6. novembra, se bo obeleževanje 550-letnice prihoda frančiškanov v Novo mesto nadaljevalo s krajšim simpozijem na sam praznik zaveznika novomeških frančiškanov sv. Lenarta, ki ga organizirata samostan in Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa. Simpozij bo posvečen prvemu stoletju novomeškega frančiškanskega samostana. Dopoldansko akademijo pripravlja Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta. Večerno slovesno mašo bo daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan. V samostanskih prostorih bodo ob koncu letošnjega leta odprli prvi del stalne razstave o življenju in delu frančiškanov. Več o razstavi je na novinarski konferenci povedal slikar in oblikovalec logotipa Žiga Okorn.

Kot je povedal gvardijan frančiškanskega novomeškega samostana, skupaj z odborom prihodnje leto načrtujejo tudi postavitev kipa Frančiškan z rastočo knjigo pred farno cerkvijo.

‹ nazaj