novice

Slovenskim simbolom grozi izginotje

6.3.2019 | 17:45 | M. L.

Uršula Belaj, Dušan Klenovšek, Jože Rovan, Ivan Borovnik in Zlatko Zevnik (z leve) na današnji novinarski konferenci na sedežu Planinske zveze Slovenije. (Foto: M. L.)

Dušan Klenovšek je opozoril, da tujci, npr. Angleži, prihajajo v Slovenijo po rastline in jih odnašajo s seboj ter tam prodajajo. (Foto: M. L.)

Vrvična ograja na Lovrencu, ki poleg planincev prostovoljcev varuje rastišče zavarovanega Clusijevega svišča. (Foto Dušan Klenovšek)

Ljubljana - Velikonočnico na Boču in v Boletini (pri Ponikvi) ter Clusijev svišč (encijan) na Lovrencu (pri Lisci) zelo pogosto plenijo in uničujejo. To so med drugim sporočili predstavniki planinske organizacije na današnji novinarski konferenci, ki jo je Planinska zveza Slovenije pripravila v pričakovanju cvetenja velikonočnice in Clusijevega svišča ter drugih zavarovanih rastlinskih vrst.

Velikonočnica in Clusijev svišč, dve skoraj simbolni slovenski cvetlici, sta zaradi takega nevestnega odnosa obiskovalcev skoraj pred izginotjem, sporoča planinska organizacija.

Za varovanje ogroženih gorskih rastlinskih vrst je Planinska zveza Slovenije sredi petdesetih let prejšnjega stoletja ustanovila gorsko stražo, pred nekaj manj kot dvajsetimi leti je tej dodala še program varuh gorske narave. Več kot 300 varuhov gorske narave in več kot 700 gorskih stražarjev in drugi planinci se združujejo v komisiji za varstvo gorske narave PZS, katere načelnik je Marijan Denša.

Problematika varstva narave se je z leti spreminjala, skrb za gorsko cvetje pa je stalnica v naših prizadevanjih. V planinski zvezi želimo glede tega delovati predvsem preventivno, se pavi z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem, saj edino ta način učinkuje na dolgi rok. Žal to ne zadošča vedno, in morata pomagati tudi inšpekcija in policija, je na današnji konferenci rekel predsednik PZS Jože Rovan.

Rastišče velikonočnice v Boletini pri Ponikvi v občini Šentjur, ki je veliko 1,7 hektarja in tako največje od štirih danes znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji, domačini zaščitijo z vrvično ograjo. To je v času cvetenje velikončnice, ko tudi dežurajo pri rastišču in ob predhodni najavi tudi vodijo obiskovalce, kot je povedal predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva Zlatko Zevnik.

Kot je pojasnil Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane, »svoja« tri rastišča velikonočnice na Boču skupina štiridesetih prostovoljcev - gorskih stražarjev, varuhov gorske narave ter planincev s tega območja. Na rastišču imajo oglasne in opozorilne table, v lokalnem tedniku opozarjajo na nujnost varovanja tega redkega cvetja.

Clusijev svišč, poljudno imenovan tudi encijan, je skupaj s planiko, avrikljem in slečem ena od simbolnih rastlin visokogorja. Na Lovrencu in sosednjem Velikem Kozu pa uspeva na nižji nadmorski višini, zaradi česar je tu redkost in ga različni vplivi na njegovo rastišče toliko bolj ogrožajo, je povedal Dušan Klenovšek, varuh gorske narave Planinskega društva Lisca Sevnica. Zaradi opuščanja košnje, zaradi gnojenja in paše travnikih se jeencijan tukaj obdržal na ozkem območju. Tu pa mu grozi po Klenovškovih besedah dodatna nevarnost, ki postaja mogoče celo največja – izkopavanje.

In tu planinci in drugi zagovorniki narave kličejo na pomoč policijo. Policija se odziva na prekrške te vrste, je povedala Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica, specialistka iz Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave.

Za storilce teh dejanj je po njenih navedbah zagrožena kazen do tri, pet ali celo osem let zapora. Policija začne postopek največkrat po prijavah. "Ob tem bi pozvali vse posameznike in društva, da v primeru prijav policijskim enotam posredujejo konkretne podatke, ki jih lahko v nadaljevanju tudi podkrepijo. Policija pa bo podatke preverila in v nadaljevanju ukrepala na podlagi zakonskih določil in stroke," je rekla Belajeva na današnji novinarski konferenci, ki jo je vodila Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi

‹ nazaj