dolenjska

FOTO: Odprli Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka

20.10.2018 | 08:40 | M. Ž.

Trak so prerezali župan Andrej Kastelic, Ivanka Slak in Saša Pavček.

V muzeju je rekonstrukcija vadbene sobe iz Slakove družinske hiše v Guncljah z originalnim pohištvom in inventarjem.

Tone Pavček

Odprtja muzeja se je udeležilo veliko ljudi.

Koncertnim ansamblom Lojzeta Slaka

Mirna Peč - V Mirni Peči so včeraj popoldne odprli Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, s čimer je nekdanji hram učenosti postal hram kulture. V njem bodo poleg stalnih razstav mojstra igranja na diatonično harmoniko in pisane besede prostor dobile tudi spominske zbirke drugih izjemnih Mirnopečanov, a so se, kot je v nagovoru številnim zbranim, med katerimi je bila tudi Slakova družina in Saša Pavček, med drugim dejal domači župan Andrej Kastelic zaradi vsebinske in finančne obsežnosti projekta ter dejstva, da je družina Slak imela zbrano že vso gradivo občina odločila, da se v prvi fazi uredijo skupni prostori muzeja ter prostori stalne zbirke legende narodno zabavne glasbe. Muzej in izjemno muzejsko zbirko so si sicer predstavnikom sedme sile predstavili na ponedeljkovi novinarski konferenci.

V imenu družine Slak je spregovoril Lojzetov sin Robert, ki je dejal, da po eni strani eno zgodbo zaključujemo, po drugi pa odpiramo novo. Spomnil se je časa izpred treh let, ko se je lotil urediti vsaj osnovne stvari v zvezi z očetovo zapuščino.

"Moje plošče so moje knjige"

»S prsti in očmi sem se sprehajal po očetovih stvareh, obujal sem spomine, gledal vso to njegovo ustvarjeno delo, v mislih so mi odzvanjale melodije in očetove besede, tudi te, ki jih je izrekel na enem od intervjujev: 'moje plošče so moje knjige'. In rodila se je ideja, da očetovo zapuščino zberemo pod naslovom Moje plošče so moje knjige,« je opisoval.

Pod tem naslovom so najprej ustvarili potujoči razstavo, nadaljevali so z gledališko igro, knjigami, ponatisi Slakovih glasbenih nosilcev, z uradnim Koncertnim ansamblom Lojzeta Slaka, ta je zaigral tudi sinoči, ustanovili so društvo za ohranjanje Slakove glasbe, včeraj pa so to zgodbo, kot je dejal Robert Slak, sklenili in hkrati z odprtjem muzeja ter uresničitvijo Lojzetovo želje – rojstvom 1. Slakovega festivala (ta poteka danes), odprli novo poglavje.

»Kajti pisati se bo začela nova zgodba, v kateri bo lahko vsak, ko bo želel vstopiti, podoživel ali začel povsem na novo odkrivati Slakovo zgodbo. Danes boste imeli priložnost obiskati sodoben multiaktiven muzej, ki je eden redkih v Sloveniji. In lahko trdim, da se za temi vrati skriva slovenska identiteta, saj se je oče dotaknil duše preprostih ljudi in se približal starim in mladim poslušalcem, njegova glasba pa je postala del slovenske sodobne narodne identitete,« je poudaril Slak, ki je ob tej priložnosti županu Kastelicu izročil ključe zadnjega avtomobila Lojzeta Slaka, zadnjega eksponata muzeja.

Vsebinsko zasnovo razstave sta pripravila kustosa Dolenjskega muzeja Novo mesto Majda Pungerčar, ki je v besedi tudi predstavila zbirko, in Matej Rifelj, projekt notranje ureditve muzeja in opreme sta zasnovala doc.dr. Tomaž Slak in Klemen Vodnik, grafično podobo pa je oblikovala Mateja Muhič.

Pred mikrofon je stopil tudi Andrej Bergant, eden od ustanovnih članov Ansambla Lojzeta Slaka, sestavljenega iz Slakovega tria z diatonično harmoniko in pevcev Fantov S Praprotna, ki je deloval kar 47 let. Skupne poti so jih vodile na nastope po vsej Sloveniji in pogosto med Slovence izven meja domovine po Evropi, enkrat v Avstralijo in petkrat v Ameriko.

Izseljencem prinesli košček domovine

»Slovenci so nas doma sprejeli odprtih src, še bolj pa številni izseljenci o svetu, ker smo jim z našim igranjem in prepevanjem prinesli košček domovine, jim vrnili najlepši del spomina ter jim tako zdravili njihovo domotožje, zlasti v začetnih časih, ko obiski stare domovine niso bili običajni,« se je spominjal.

Dejal, je, da ga pogosto vprašajo, kako so vse to zmogli poleg rednih zaposlitev in ob družinah. »Prav zato, ker smo v vrednih službah imeli zagotovljeno življenjsko eksistenco, smo lahko nastopali v ansamblu dobesedno ljubiteljsko. Gnala nas je notranja potreba po podajanju harmonij poslušalcem, da bi jih prepričali v doživljanju nekaj lepega in srcu pomirjajočega.«

V programu odprtja, ki sta ga vodila Slavko Podboj in Ljudmila Bajc, seveda ni manjkalo Slakove glasbe, zbrane pa so poleg že omenjenih nagovorili še Saša Pavček, direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik in ameriški gost Joe Valenčič, raziskovalec življenja Slovencev na severno ameriški celini ter eden vidnejših in najbolj dejavnih članov slovenske skupnosti v Clevelandu. Pred 33 leti je soustanovil muzej polke v Clevelandu in je tudi njegov direktor, že desetletja pa sodeluje tudi z Slovenskim etnografskih muzejem. Med drugim je spregovoril o izjemni priljubljenosti Slaka med slovenskimi izseljenci, muzeju polke, Butten Box klubih, ki so nastali pod vplivom Slakove glasbe, in polka maši.

Muzej je blagoslov mirnopeški župnik Janez Rihtaršič, odprli pa so ga župan Andrej Kastelic, Ivanka Slak in Saša Pavček.

‹ nazaj