dolenjska

Novo mesto žensk ali Pozabljena polovica Novega mesta

23.3.2018 | 17:00 | I. Vidmar

Maja Žunič Fabjančič, Milica Antič Gaber, Verena Vidrih Perko in Teja Reba. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Pozabljena polovica Novega mesta je projekt, s katerim želijo v Novem mestu obuditi spomin na ženske, ki so v preteklosti prispevale pomemben delež k življenju in razvoju mesta. V sklopu projekta so prirediteljice sinoči v galeriji Simulaker pripravile okroglo mizo Ali ženske nimamo pravice do spominjanja.

V projektu Pozabljena polovica Novega mesta poleg Mestne občine Novo mesto sodelujejo tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, Društvo Estetika in Založba Goga. Kot poudarjajo je glavni namen projekta izpostaviti ženske, ki so v preteklosti prispevale k razvoju novomeškega prostora, vendar vse do danes niso dobile ustreznega obeležja.

Gostje sinočnjega pogovora, ki ga je vodila Maja Žunič Fabjančič, so bile Milica Antič Gaber s Filozofske fakultete, Verena Vidrih Perko iz Gorenjskega muzeja in Teja Reba, umetniška vodja festivala Mesto žensk.

Milica Antič Gaber je opozorila, da so ženske v zgodovini bile in ostale v veliki meri nevidne, da so bile zgolj neme priče in spremljevalke zgodovine in da je v veliki meri še vedno tako. "V zgodovinskih učbenikih za gimnazije je med imenovanimi le enajst odstotkov žensk, pa še to so največkrat imenovane kot matere, žene ali v množini, le redko pa kot osebnosti. V medijih se danes govori o moški poženščenosti in da so se ženske pomožačile. Na nekaterih področjih so se ženske res izenačile z moškimi ali jih celo presegle, na primer po izobraženosti, kar pa ne pomeni, da so se izenačile z moškimi tudi po družbenem položaju," je med drugim navedla.

Verena Vidrih Perko je spregovorila o dediščini in spominjanju, ki je po njenem edina pot k pravičnosti in demokratičnosti družbe: "Spomenike postavljajo zmagovalci. Dediščina je enako pomembna kot zgodovina, Dediščino so ustvarjali mnogi, pripada pa nam vsem. Če izgubimo dediščino, smo izgubili vse."

Teja Reba je predstavila za zdaj še neuspešna prizadevanja, da bi v Ljubljani postavili javno plastiko posvečeno ženskam, in predstavila fenomen mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki v Ljubljani poteka od leta 1995. Kot je povedala, se je v četrt stoletja delovanja zelo malo bistvenega spremenilo. Pokazala je video, v katerem so mimoidoče spraševali o imenih pomembnih žensk med Slovenkami, ki bi jim bilo treba postaviti spomenik, a se z izjemo Ivane Kobilci nihče ni spomnil kakšnega drugega pametnega predloga. Predstavila je tudi akcijo, ko so na temelju publikacije Pozabljena polovica na Kongresnem trgu postavile živo skulpturo v obliki črke X. "V Ljubljani le tri odstotke ulic nosi ime po ženskah, pa še te so bile večina narodne herojinje iz časa NOB," je spomnila..

Tudi v Novem mestu ni nič drugače, saj je le ena ulica poimenovana po ženski, po pisateljici Ilke Vašte. Do leta 1971 so bile sicer vse oziroma obe novomeški osnovni šoli poimenovani po ženskah, po narodnih herojinjah Katji Rupeni in Milki Šobar Nataši, a so šoli po osamosvojitvi preimenovali v Center in Šmihel.

Vesna Kelbl je predstavila delovanje v okviru novomeškega projekta Pozabljena polovica Novega mesta. Oblikovale so strokovno komisijo, ki je izmed 74 predlogov izločila dvanajst imen žensk, ki so posebej zaznamovale zgodovino Novega mesta. Med kriteriji za izbor je navedla to, da so bile rojene pred letom 1920, da so bile doma z območja Novega mesta, da so dosegle nek preboj oziroma da so bile prve na svojem področju in da so pustile opazen pečat v tem kulturnem prostoru.

‹ nazaj