V Trebnjem so gostili evropsko komisarko Violeto Bulc

16.1.2016 | 19:00

Evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc se je včeraj mudila v Trebnjem. (Foto: J. S.)

Trebnje - Na povabilo občine Trebnje in tukajšnjega Lions kluba se je včeraj v Trebnjem mudila evropska komisarka za promet Violeta Bulc, trebanjska rojakinja. Udeležencem srečanja, med katerimi so bili tudi številni župani in predstavniki gospodarstva, je predstavila vlogo Slovenije v novi razvojni perspektivi Evropske unije, predvsem na področju prometnega resorja, ki ga vodi.

Kot je dejala Bulčeva, je za zagon investicij na prometnem področju na voljo kar 26 milijard evrov, kar je največ doslej. »Evropska komisija se zaveda, da je hrbtenično prometno omrežje ključno za gospodarski razcvet ter za prelivanje tako ljudi kot tudi materialov, proizvodov in surovin po Evropski uniji,« je pojasnila in dodala, da bodo preko inovativnih investicijskih orodij oz. t. i. Junckerjevega načrta uspeli zagotoviti še več dodatnih sredstev. Omenjeni načrt namreč v naslednjih treh letih prinaša možnosti črpanja prek 350 milijard evrov svežega kapitala. »V prvih nekaj mesecih, ko smo program začeli, smo že uspeli financirati osem pomembnih projektov, ki so v skupni vrednosti prinesli dodatnih šest milijard evrov investicij na področju prometa,« je dejala.

Kot je še pojasnila Bulčeva, je glavni finančni mehanizem na prometnem področju namenjen financiranju hrbteničnega omrežja, ki ga sestavlja devet koridorjev, med njimi baltsko–jadranski koridor, katerega del je tudi koridor med Koprom in avstrijsko mejo oz. t. i. drugi tir. »Računamo, da bo Slovenija izpolnila obveznosti, ki jih je podpisala leta 2014, in zagotovila, da bo ta koridor tudi zgradila,« je dejala.

Na drugi strani pa si Slovenija leta 2014 ni izborila, da bi kot del evropskih koridorjev začrtali tudi tretjo razvojno os, zato v trenutni finančni perspektivi zanjo nima možnosti za črpanje evropskih sredstev. »Danes smo slišali, da se Slovenija zdaj veliko bolj smelo povezuje z ostalimi državami Balkana, predvsem s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Če bo k temu pritegnila tudi Avstrijo in Nemčijo, bi lahko v novi perspektivi, o kateri se bomo začeli pogovarjati že konec letošnjega leta, morda tudi omenjena os postala del evropskega hrbteničnega omrežja, vendar bo to še stvar pogajanj,« je poudarila.

Sicer pa je po besedah Bulčeve v evropskem proračunu na voljo dovolj denarja, manjka le dobrih projektov, je še poudarila včeraj. »Pri pripravi projektov je treba pravilno postaviti finančno konstrukcijo, dobro pripraviti razvoj in faze projekta, jasno prikazat prihodkovne tokove in stroške,« je evropska komisarka svetovala snovalcem tovrstnih projektov.

V okviru včerajšnjega srečanja so pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so predstavili še konkretne priložnosti za slovenske občine in podjetja s poudarkom na pametni specializaciji, ki bi naši državi omogočila razvojni prodor. Poleg Bulčeve sta na okrogli mizi sodelovala državni sekretar v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Franc Matjaž Zupančič in v. d. vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Ulla Hudina Kmetič.

J. S.