Zdravstveni dom (ZD) Trebnje se je na začetku novembra, kot smo že poročali, vključil v sistem dispečerske službe zdravstva. Po novem sami ne sprejemajo več klicev za nujno medicinsko pomoč; ti so posredovani v mariborski dispečerski center, od koder nato prejmejo navodila, kdo naj gre na teren. Kot pove v. d. strokovne vodje ZD Trebnje Elizabeta Žlajpah, se v dveh tretjinah primerov na pomoč odpravita reševalec in diplomirani zdravstvenik, medtem ko zdravnik, ki je tretji član ekipe nujne medicinske pomoči, ostane v domu.

##IMAGE-2100136##

In takrat prihaja do težav. Kot pojasni Elizabeta Žlajpah, zdravnik sam težko izvaja triažo za zaprtimi vrati, obenem pa še nadzira čakalnico, da kak drug pacient ne zaide v preostale ambulante prostore, v katerih so zdravila ali medicinska oprema. »Pacienta je treba pregledati, poleg tega mu je treba včasih posneti EKG, mu dati inhalacijo, opraviti laboratorijske preiskave ali kaj drugega. Ne da zdravniki tega ne znamo, ampak ne zmoremo sami vsega tega početi. Ob pozivu za nujno pomoč se pričakuje, da se na pot odpravimo v eni minuti, v tem času pa ne moremo pacienta kar vreči iz ambulante in sprazniti čakalnice. Zato smo se zavzeli, da dežurni službi, ki se pri nas vključuje tudi v nujno medicinsko pomoč, priključimo še četrto osebo,« pove Žlajpah.

Za sofinanciranje dodatnega zdravstvenega kadra so se obrnili na Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa tudi na občine ustanoviteljice njihovega zavoda. Kakšne odgovore so dobili?

V nujnih primerih pogosto na teren le reševalec in diplomirani zdravstvenik – Žlajpah: Dežurni zdravnik sam težko izvaja triažo in še nadzira čakalnico – ZD Trebnje od občin pričakoval, da bodo pokrile zaposlitev dodatne medicinske sestre

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.