arhiv

arhiv

V teh dneh še ni znana usoda brežiške pritožbe na način odločanja o prehajanju brežiških porodnic v Novo mesto. Gre namreč za načrte ministrstva za zdravje, ki želi zmanjšati število porodnišnic po državi, po tem predlogu pa naj bi porodnice z Dolenjske in Posavja iz Brežic preusmerjali v Novo mesto, Celje ali Ljubljano. Slednjemu v Brežicah nasprotujejo, a odgovora na pritožbo še niso prejeli.

Spremembe je predlagala stroka

Zdravstveni svet se je namreč konec avgusta seznanil z ne tako novim predlogom racionalizacije mreže porodnišnic, po katerem bi porodniške oddelke, ki opravijo zelo malo porodov, združili z večjimi. V lokalnih okoljih in porodniških oddelkih, ki se jim obetajo spremembe, temu nasprotujejo, a minister Dorjan Marušič odgovarja, da je to predlog stroke.

Predlog je še v fazi priprave, ko bo nared elaborat, bodo šli najprej v pilotni projekt in tako v praksi preverili zadevo.

Danes naj bi obravnavali tudi pritožbe

Prav danes naj bi se sestal razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo pod vodstvom strokovnega direktorja ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Adolfa Lukanoviča in obravnaval že pripravljena elaborata o združevanju majhnih porodnišnic in vključevanju zunajbolnišničnih ginekologov porodničarjev v dežurno službo v porodnišnici, pa tudi pisma bolnišnic, ki nasprotujejo združitvi.

Slovenija ne potrebuje 14 porodnišnic, to ni strokovno, kadrovsko in finančno upravičeno, je ugotovitve delovne skupine, ki je pripravila predlog, na avgustovski seji zdravstvenega sveta povzela vodja delovne skupine, pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana za kakovost Helena Meden Vrtovec.

Poudarila je, da ne predlagajo ukinitve porodnišnic, temveč združevanje kadrov, financ in aparatur. Kot je izpostavila, se na primer na porodnih oddelkih v Brežicah, Trbovljah, Jesenicah in Izoli v povprečju rodita manj kot dva otroka dnevno. To pa po prepričanju Meden Vrtovčeve ni strokovno upravičeno.

Po predlogu delovne skupine bi lahko z večjimi porodnišnicami združili vsaj štiri porodniške oddelke, kjer se rojeva najmanj otrok, predlagajo tudi, da bi se ginekologi, ki delujejo na osnovni zdravstveni ravni, pridružili dežurni ginekološko-porodniški službi v bolnišnicah.

V zadnjih tednih so se že začele sestajati projektne skupine za združevanje dežurne ginekološko-porodniške službe na posameznih območjih. Predlog gre v smeri, da bi porodniške oddelke ohranili v bolnišnicah, kjer so na voljo tudi druge specialnosti, kot na primer transfuzija, anestezija ali kirurgija. To bi bilo namreč bolj varno, saj so v primeru zapletov na voljo tudi drugi strokovnjaki.

Podrobneje o načrtih države in odzivih v brežiški porodnišnici bomo poročali v naslednji številki Dolenjskega lista.