Na današnji dan je minilo 111 let od rojstva olimpionika Leona Štuklja, v nedeljo pa se je zasukalo prvo desetletje od njegove smrti. Ločnici bivanja in nehanja velikega športnika sta bili danes spet v osredju že desete zapovrstne Štukljeve spominske ure, ki jo pripravljajo žužemberški šolarji.

Za razliko od prejšnjih let se niso zbrali v šolski telovadnici, ampak v Zafari pred obnovljeno hišo na Bildovi domačiji, v kateri je bila 1864. leta rojena Leonova mati Marija Milner. Uresničilo se je namreč lani izraženo upanje ravnateljice mag. Jelke Mrvar – s pomočjo donatorjev jim je na hiši uspelo postaviti spominsko obeležje.

Štukelj je rad obujal spomine na zafarsko domačijo, kamor je prihajal na počitnice, celo zapisal jih je – nanje so svoje pripovedi na tokratni spominski uri navezali telovadec Miroslav Cerar, Tomaž Zajc in Štukljeva hči Lidija.

Kako se je po njegovi smrti skozi umetnost srečevala s Štukljem, pa je očrtala mag. Alenka Vidrgar, akademska kiparka, avtorica bronastega reliefa na spominski plošči, ki ga je ulil Borut Kamšek iz Volavelj; poudariti velja, da je delo Vidrgarjeve tudi Štukljev doprsni kip pred vhodom žužemberško šole.

Spominu na velikega vzornika so se žužemberški šolarji tokrat oddolžili s petjem, kratkim povzetkom njegove življenjske poti, navedki odzivov iz različnih medijev, krajšo vajo pa je šolar izvedel na krogih pod kozolcem, ki je stal že v času Štukljeve mladosti.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista