B. A.

Ko kmetijsko gospodarjenje preseže mejo - Siliranje končano, okolje in promet pa trpita

Ko se siliranje koruze konča in pride čas oranja, težka mehanizacija in prikolice prepotujejo polja, poti in ceste. Blato, rastlinski ostanki, ostanki gnojevke – vse to se prilepi na gume in dosledno odloži na prometne površine. Ob deževju se blato spremeni v spolzko plast, ki poveča nevarnost za vožnjo. Obenem pa je v ozadju še večja – a pogosto spregledana – grožnja: prekomerna uporaba gnojevke in gnojnice, ki kljub nitratni odredbi ostaja brez kakovostnega nadzora glede spoštovanja zakonodaje, kar spušča kakovost tal in vode na najnižji nivo.

Varnost v prometu na cestah in nevarnost blatnih cest

Po podatkih ARSO se prometne nesreče s smrtnimi ali telesnimi poškodbami še vedno dogajajo v Sloveniji na ravni izpred desetletij. Prometne nesreče so v zadnjih letih povprečno zahtevale skoraj sto življenj na leto (kazalci.arso.gov.si). Ne glede na število smrtnih žrtev, ki postopoma upada, število nesreč in poškodovanih ostaja vztrajno visoko. Ni pa konkretnih javno dostopnih statističnih evidenc, ki bi posebej beležile nesreče, povzročene zaradi blata in nesnage na cesti kot posledice kmetijskih voženj in opravil s kmetijskimi stroji, kombajni ali traktorji.

B. A.

V sezoni siliranja, oranj in razvozov gnojnice in gnojevke lokalni prebivalci na naših podeželskih območjih opažamo izpuste gnojevke in delcev gnoja ter drseče odseke po vožnjah s kmetijskimi stroji, saj čiščenje voznih površin ni redno urejeno. Najbolj bizarno pa je, da posamezniki običajno s prevelikimi traktorji, s katerih odpadata blato in gnoj ali se izliva gnojevka (pa tudi celo olja iz motorjev delovnih strojev) ne počistijo za seboj odpadnih snovi in umazanije, ki mažejo ceste in jih spreminjajo v nevarna drsališča.

Niti enega kmetovalca ne poznam, ki bi po delu na polju ali njivi očistil svoj traktor, ki ga kar »zapodi« po cesti, da s stroja odleti blato. V tujini imajo kmetje na vzvratniku celo čistilno napravo, s katero očistijo zamazan traktor z namenom, da ne škodijo javnim cestam.

Čeprav še ni uradno dokumentiran primer, ko bi bila nesreča jasno pripisana blatnim odsekom zaradi kmetijske dejavnosti, so pa možni primeri poškodb vozil, zdrsa motoristov in kolesarjev v mokrem in blatnem vremenu – še posebej v naslednjih dneh po siliranju ali oranju.

B. A.

Onesnaženje z nitrati in stanje podzemnih voda

Podatki ARSO kažejo, da je podzemna voda z nitratno obremenitvijo posebej prizadeta v medzrnskih vodonosnikih, tudi na Dolenjskem, v okolici Novega mesta, kjer se v urbanih naseljih zaradi razlite gnojnice širi smrad, ki ogroža zdravje ljudi. Dejstvo je, da sta gnojevka in gnojnica coctail strupov, ki onesnažuje naravno okolje. Tudi z nitrati. V nekaterih merilnih točkah (kazalci.arso.gov.si) vsebnost nitratov v podzemnih vodah presega standardne meje. Ogrožena so zlasti mokrišča, ki obkrožajo gozdove in naselja.

Ker smo na kraškem območju, operativni program za varstvo voda ugotavlja, da so prekomerne količine nitratov v naših vodah še vedno prisotne, kar pomeni, da dosedanji ukrepi niso bili zadostni. Zakonodajno gledano je celotno območje Slovenije v skladu z uredbo o varstvu voda opredeljeno kot občutljivo območje pred onesnaževanjem z nitrati. Vodovarstvena območja, namenjena varovanju zajetij za javno oskrbo s pitno vodo, po podatkih iz leta 2021, pokrivajo okoli 17,4 % kopne površine Slovenije.

B. A.

Iz kazalcev arso.gov.si beremo, da so meritve nitratov v podzemni vodi v več merilnih točkah presegle okoljske standarde – kot posledice v medzrnskih vodonosnikih zaradi neodgovornega ravnanja s tekočimi gnojili. Vprašamo se lahko, ali je pri nas v jugovzhodnem delu Slovenije kaj drugače? Računsko sodišče je v svojem revizijskem poročilu označilo stanje onesnaženja zemljišč kot neustrezno: kljub sprejetim ukrepom prekomerni nitrati ostajajo prisotni, kar kaže, da sistem še ni učinkovit.

Kmetijstvo in presežni vnosi hranil

O vplivu gnojenja v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da so presežni vnosi dušika (in drugih nitratov v primerih intenzivnejšega kmetijstva) ponekod precej višji kot ga prikazujejo statistike, saj tla in rastline ne morejo absorbirati celotne količine. Strokovne smernice za kmetovanje zahtevajo (portal gov.si), da vsak gospodar prične izdelovati letni gnojilni načrt, kjer se določi, kdaj in koliko gnojil se sme vnesti v tla, da se zmanjšajo izgube za okolje. 

B. A.

Kmetijski kodeks dobre prakse (kis.si) določa, da je treba pri razvozu gnojevke upoštevati tveganje za onesnaženje voda, kar implicira določene prepovedi glede časa, količine in položaja gnojenja. 

Kot avtor prispevka pa ne poznam nobenega, ki po poljih razliva gnojevko, da je pred vsakim razlitjem pridobil analizirano poročilo o tekočinah, ki jih razliva. Tudi sredi mesta, kar zaradi močnega neugodnega vonja s težavo zaznavajo državljani.

B. A.

V tujini se gnojnica ali gnojevka ne sme več razlivati po poljih, ker prihaja do kontaminacije zemlje. Iz gnojevke izdelujejo komprimate, kar je odrešitev za zeleni prehod, ki ga sicer ne bomo dosegli z zastrupljanjem rodovitne zemlje. Zapisane misli niso v grajo kmetovalcem, so zgolj opozorilo, da se ne uničujejo naše ceste in polja.

Za zaključek misel o zavedanju: »Sveta ne bodo uničili tisti, ki delajo zlo, temveč tisti, ki jih gledajo, ne da bi ukrepali«.

Bojan Avbar