V naseljih je življenje zamrlo, spomini nanje pa ostajajo živi
Razstava z zgodbami štirih vasi obiskovalce popelje v kraje, ki jih na zemljevidu komajda še najdemo, v naselja, kjer je življenje zamrlo, spomini nanje pa ostajajo živi.
V Malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice so nedavno odprli razstavo Atlantida – Mali svetovi. Vse zbrane je pozdravila in nagovorila Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice, nato pa so avtorji spregovorili o predstavljenih krajih. Pred obiskovalci se razgrinjajo zgodbe štirih vasi – Novega Loga in Starega Tabora na Kočevskem, Trbiža v Savinjski dolini in Vršiča v Istri, krajev z nekdaj bogatim življenjem, kjer pa ruševine danes že prerašča rastje.
Podobe in predmeti na razstavi pripovedujejo zgodbe o izgubljenih svetovih. Razlogi za praznjenje in izginjanje vasi so različni. Novi Log in Stari Tabor sta svoje prebivalce začela izgubljati že v času ekonomskih migracij na prelomu 19. in 20. stoletja, dokončno pa je njuno usodo zapečatila druga svetovna vojna in preselitev Kočevarjev v tedanji nemški rajh - pozimi 1941/42.
Tudi istrska vasica Vršič v koprskem zaledju je bila izpraznjena predvsem zaradi ekonomskih razlogov, ko so iz nje ljudje odhajali s trebuhom za kruhom. Trbiž pa je bil izbrisan med uničujočimi poplavami, ki so Slovenijo prizadele avgusta 2023. Zgodbe teh krajev združujeta ljubezen do izgubljenega doma in prizadevanje, da bi ohranili vsaj spomin na izginuli svet.
Razstavo so zasnovali dr. Anja Moric, z Inštituta za narodnostna vprašanja (vasi Novi Log, Stari Tabor in Trbiž) ter dr. Neža Čebron Lipovec in Andrej Preložnik, oba iz Univerze na Primorskem (vas Vršič). Na ogled so poleg fotografij tudi različni predmeti: od kovinskih ostankov orodja in osebnih predmetov (npr. podvozje otroškega vozička, zarjavela žlica), do v poplavi uničenega otroškega gugalnika konjička.
Na videoekranih pa o življenju v izginulih vaseh, spregovorijo njihovi nekdanji prebivalci. Razstave se je udeležila s svojim vnukom tudi 93-letna Mary Carolyne Clevevland iz Alabame v ZDA, vnukinja Rudolfa Brinskelle, rojenega leta 1861 v Starem Taboru. Kočevsko je obiskala leta 1970, 1977, 2024 in 2025. Ob prvih dveh obiskih je uspela obiskati kraja svojih starih staršev. Leta 2024 pa vodnika, ki bi jo popeljal v danes skoraj pozabljeni Stari Tabor, ni več našla. Letos ji je to ponovno uspelo. Povedala je, da je bila zlasti vesela, ko je na pokopališču v Črmošnjicah odkrila nagrobnik z imeni svojih sorodnikov.
Pretresljiva je bila tudi pripoved Helene in Franca Lipovd, iz v poplavah leta 2023 izbrisanega zaselka Trbiž v Savinjski dolini. Franc Lipovd je namreč v plazu, ki je zasul domačo hišo za las ušel smrti. Izpod ruševin sta ga pomagala izvleči soseda, potem pa so, preden je plaz odnesel dve hiši, uspeli pobegniti na bližnji hrib. Zakoncema so tako kot drugim prizadetim v poplavah, pomoč nudili zlasti prijatelji, sorodniki in številni neznanci s svojimi darovi. Vodenje po razstavi je bilo v slovenskem in angleškem jeziku.
Posavski muzej Brežice gosti razstavo v sklopu aktivnosti ob 80-letnici konca 2. svetovne vojne. Tu bo razstava gostovala en mesec, nato se bo preselila v Pokrajinski muzej Kočevje.
Projekt je nastal v sodelovanju z Muzejem evropskih kultur (Museum Europäischer Kulturen) v Berlinu pod vodstvom Andree Vandor, in povezuje zgodbe izginjajočih krajev iz sedmih evropskih držav. Po razstavi v Sloveniji bodo, leta 2027, vsa izginula evropska naselja obdelana v okviru projekta, predstavljena na zaključni razstavi v Berlinu, kjer se bodo srečale »Atlantide« z različnih koncev Evrope.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
