I. V.

Kot večina beguncev je najprej prišel v Logatec, od tam pa v Novo mesto, kjer je sprva bival v nastanitvenem centru Cubus na Cikavi, zdaj pa z ženo Viktorijo in očetom Ruslanom živi v Gotni vasi. Vsi so glasbeniki, Maksim je saksofonist in dirigent, žena in oče pa sta zborovodji.

Maksim Muštajev se je s saksofonom prvič srečal kot 10-letni deček v domačem kraju Konotop. »Obiskal sem koncert in učitelj glasbe me je nagovoril, naj opravim krajši ritmični test. Pogledal je še moje zobe in določil, da sem ustrezen kandidat za učenje saksofona. Tako se je začelo v domači glasbeni šoli in kmalu sem vedel, da bom šel po glasbeni poti,« je povedal o začetkih.

Po šestih letih je šolanje nadaljeval na konservatoriju in ga po štirih letih, ko je bil star 20 let, uspešno končal. Nato je štiri leta igral v tamkajšnjem pihalnem orkestru, zadnji dve leti tudi kot dirigent. Vmes pa se je začela vojna.

I. V.

Po njegovih besedah so se razmere v rojstnem kraju postopoma slabšale. »V fokusu je bila vojna, ne glasba. Vse težje je bilo delovati in živeti normalno. Sprva še ni bilo toliko bombandiranja, zdaj se dogaja vsak teden.

Mlad sem, prav tako moja žena, zato sva se odločila, da želiva živeti normalno, v miru, nekje, kjer lahko načrtujeva vsaj za eno leto in ne le za tri dni,« je opisal vzroke za selitev v Slovenijo.

Krkin teden humanosti

Letos osrednja pozornost krkašev Društvu za razvijanje prostovoljnega dela

Tukaj želi ostati in si ustvariti dom. Kot vsak migrant se zaveda realnosti: razume, da pot profesionalnega glasbenika v novi državi zahteva čas in odlično znanje jezika. Zato z ženo aktivno iščeta zaposlitev, ki bi bila njun prvi korak in stabilen temelj za življenje v Sloveniji. Iščeta jo kjerkoli – v proizvodnji in na drugih področjih, kjer štejeta delavnost in odgovornost.

Kljub temu pa Maksim glasbe ne postavlja na stranski tir. V Novem mestu se je hitro vključil v učenje slovenščine, ob podpori Društva za razvijanje prostovoljnega dela pa sodeluje v kulturnih projektih. Z očetom sta že junija 2025 nastopila na festivalu Teden kultur, društvo pa mu s plačilom šolnine omogoča nadaljevanje izobraževanja na Konservatoriju za glasbo Jurij Slatkonja pri učitelju Simonu Šircu. Tako Maksim uspešno združuje profesionalno izpopolnjevanje z aktivnim iskanjem zaposlitve.

I. V.

»Kmalu po selitvi v Novo mesto sem iskal glasbene somišljenike in spoznal Pihalni orkester Krka. Njegova predsednica Aleksandra Pavlič me je sprejela odprtih rok. Še več, ker je moj inštrument ostal v Ukrajini, sem novega dobil od orkestra, kjer z veseljem igram od lanske jeseni.«

Aktivna sta tudi žena Viktorija in oče Ruslan – prva je članica Mešanega pevskega zbora Revoz, drugi pa ima v okviru Društva za razvijanje prostovoljnega dela glasbene delavnice za otroke in mlade.

Maksima je Novo mesto pritegnilo s svojo urejenostjo: »Všeč so mi arhitektura mestnega jedra in okoliški hribi. Za razliko od velikih mest je tu ritem umirjen, skupnost pa povezana. To je primerno okolje za delo, učenje jezika in integracijo.«