Splet

Slovenci so v preteklosti pomembno prispevali v razvoju letalstva (in tudi vesoljskih poletov). Nekateri na domačih tleh, še več pa v tujini. Največkrat v Združenih državah Amerike, eden od njih je tudi Belokranjec Maksimiljan Štupar. 

Rodil se je v družini Jožefa Štuparja in Amalije Ane (rojena Ancelj) v Metliki. Oče je emigriral v ZDA 1886 leta, čez nekaj časa se mu je pridružila soproga s tremi otroki. V novi domovini sta se rodila še dva.

Maks je tudi v ZDA ohranil materinščino, kar dokazujejo tudi njegovi dopisi v slovenskem jeziku. Oče Joseph (njegovo »amerikansko« ime) je bil zelo uspešen pohištveni mizar. Časopis Daily Calumet je poročal o njegovem izumu železniških kretnic, ki pa ga je žal izgubil, ker je vlaganje patenta zaupal ljudem, ki so ga izigrali in patent registrirali na svoje ime. To je bil ognjeni krst o poslovnih odnosih v obljubljeni deželi.

Maks je bil v začetku vajenec v očetovi delavnici, po končani osnovni šoli pa je bil še vajenec za mizarja, strojnika, mehanika in celo z umetnostjo se je ukvarjal. Šolanje je nadaljeval na poslovnem kolidžu Sayeres ter umetniškem Imperial Art School Chicago.

Splet

V 1942 leta izdani knjižici Flying as it was (slovensko: Letenje nekoč) med drugim opisuje, da se je zakonov aeronavtike naučil že kot 16-letni mladenič s spuščanjem zmajev, ki jih je beležil z natančnostjo znanstvenika. To je pozneje nadgradil s konstrukcijo jadralnih letal, s katerimi je vzletal s skoki s streh hiš in nizkih gričev. Na tak način je star 23 let s svojim jadralnim letalom dosegel višino 900 metrov.

Splet

Na tej stopnji se je odločil za konstrukcijo motornega letala. Njegovo prvo letalo je bilo popolnoma uničeno v hudi nevihti še pred prvim vzletom, z drugim letalom je strmoglavil neizkušen pilot na ekshibicijskem poletu, za katerega sta gledalcem zaračunavala vstopnice. V tretjem poskusu je izdelal že povsem solidno letalo, s četrtim leta 1910 izdelanim letalom, ki ga je poganjal motor Gnome, pa je dosegel velik uspeh in bil tako kar prisiljen k masovni proizvodnji letal, zato je pri 25. letih ustanovil podjetje Stupar Aero Works.

Splet

V dveh letih je prodal sedem letal ter ogromno sestavnih delov za letala in načrte za izdelavo letal. Uspešen prodajni model njegovega letala se je imenoval »Demoisselle«. Muzej Smithsonian Institute v Washingtonu hrani iz tega obdobja njegov propeler iz serijske proizvodnje, ki ga je tržil pod imenom »Craftsman«. V tem obdobju je že uvedel serijsko proizvodnjo letalskih delov.

Leta 1912 je svoje podjetje pridružil novoustanovljenemu Chicago Aero Works, kjer je obdržal 1/3 delnic in bil glavni inženir podjetja. V treh letih so izdelali 30 letal – med njimi Stuparjev »traktorski dvokrilec« s pogonom pred pilotom (do takrat so imela letala motor za pilotom).

Splet

Zaradi prve svetovne vojne proizvodnja civilnih letal praktično ugasne in Max je prostovoljno vstopil v vojsko, kjer je kmalu postal eden prvih letalskih inšpektorjev (odgovoren za nadzor nabave lesa za letalske dele). Po vojni je delal v različnih letalskih podjetjih in razvijal vojaška in civilna letala. Med drugim je v podjetju Bell vodil načrtovanje in izdelavo Boeingove leteče trdnjave B-29. Te so odigrale ključno vlogo v 2. svetovni vojni. Med drugim sta trdnjavi B-29 odvrgli tudi obe atomski bombi na Japonsko. Načrtoval in izdeloval je tudi hidroplane.

Ko je v letu 1943 v matičnem podjetju v Buffalu padla proizvodnja letal iz 228 na le 93 letal mesečno, so ga z namenom ureditve problema imenovali za koordinatorja proizvodnje v glavni pisarni. V šestih mesecih mu je uspelo dvigniti mesečno proizvodnjo na 511 letal. Ko so ga z enakim namenom premestili v podružnico v Georgii, je proizvodnja v matičnem podjetju ponovno padla na polovico.

Predsednik korporacije ga je poklical na nujen sestanek, za ureditev tega problema (le pet tovarn v ZDA je izdelovalo leteče trdnjave B-29, ki jih vojska nujno potrebovala) v Buffalo.

27. novembra 1944 je odletel s službenim letalom, ki ga je pilotiral novoimenovani direktor podjetja Carl A. Cover. Ta se je želel na kratko ustaviti v Daytonu, Ohio, a se je pri pristajanju zapletel v žice daljnovoda in letalo je strmoglavilo, oba letalca pa sta v nesreči umrla. Tragično preminuli 59-letni Max Stupar je zapustil vdovo Lanis s petimi otroki, starimi od 6 do 19 let. Sin Max Jr. je očeta opisal kot »dobrega slikarja in neutrudnega garača«. Vodstvo podjetja je izgubo Stuparja opisalo kot: »Hudo izgubo človeka izjemnega značaja in znanja, moža znanega po prijaznosti in skromnosti, izjemnega strokovnjaka, enega najplodovitejših umov in največjih pionirjev letalstva.«

Splet

Ugledni častnik »The Atlanta Journal« ga je označil za »očeta množične izdelave letal«. Njegov koncept dela je bil postavljen ob bok sistemu tekočega traka pri Fordu, ki je veliko bolj poznan, saj se je izdelalo veliko več avtomobilov kot letal. Njegovo delo je bilo leta 1983 predstavljeno tudi v »National Geographic«, ko je imel ta 11-milijonsko naklado. Patentni urad je na njegovo ime vpisal 6 patentov za letala, sodeloval pa je tudi pri drugih projektih. Pilotirali so tudi vsi trije njegovi sinovi.

Max je tudi član prestižne ameriške organizacije »Early Birds of Aviation«, v katero je vpisanih 598 (med njimi 12 žensk) pionirjev balonarstva ter jadralnega in motornega letalstva, ki so dosegli uspehe v aviaciji pred 17. decembrom 1916 (dan ko je vojska ZDA uvedla množično šolanje pilotov). Zadnji član organizacije je bil Georg D. Grundy Jr., ki je umrl 19. maja 1998, star 99 let.

Veliko pomembnih podatkov o življenju in delu Belokranjca Maksimiljana Štuparja je zbral dr. Edi Gobec.