© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Kukavičji suhi travniki
Čas branja 4 min.

Krško polje zacvetelo, a mozaično krajino lahko izgubimo. Kaj storiti?


Jože Bavcon, Blanka Ravnjak, Botanični vrt Univerze v Ljubljani
24. 4. 2026, 12.20
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Suhi travniki na Krškem polju se zopet odevajo v barvitost kukavičevk in drugih zgodnje cvetočih rastlin, značilnih za površine, ki so v tem času še zelo malo zelene.

kukavicevke, krsko-polje
Jože Bavcon
Orchis morio v Žadovinku

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Dolenjski list logo

Nastavi

Zanesljivo je najlepši del prav nekdanje letališče v Žadovinku in vsa njegova okolica. Res je tukaj polno njiv a med njimi se skrivajo pravi suhi travniki. Te travnike v tem času od intenzivnejših ali pol intenzivnih travnikov najlažje ločimo po sivo rjavi barvi. Kajti intenzivni travniki so v tem času že povsem zeleni in bujni. Kljub suši pa so kukavičevke tiste rastlinske vrste, ki imajo v gomoljih dovolj zaloge, da lahko hitro zacvetijo. V bolj vlažni pomladi pa zacvetijo še prej.

Zdrave kmečke logike ni več

Krško polje je bilo skozi zgodovino zelo obdelano, kar kažejo katastrske slike. Kljub temu je tukaj biodiverziteta ostala dovolj velika. A kmalu jo lahko zgubimo, če ne bo prišlo do ustreznega opravljanja z okoljem, kar pa je odvisno od ustreznega dogovora z lastniki zemljišč. V Botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani si že veliko let prizadevamo najti ustrezno rešitev, ki bo dobra tako za ohranjanje biodiverzitete kot tudi za lastnike zemljišč.

kukavicevke, krsko-polje
Jože Bavcon
Ophrys sphegodes in Orchis morio

Nujno je potrebno varovati mozaično krajino, kar so kmetje nekoč znali. Upoštevali so naravne danosti, ker drugače niso preživeli. Njiv niso orali na plitvih in prodnatih tleh, saj pridelka tam ni bilo. Travniki na plitvih tleh so bili večinoma enkrat do največ dvakrat košeni in šele takrat, ko so trave dozorele. Temu so rekli, da se trave smukajo. Dandanes pa lahko z velikimi in težkimi stroji hitro vse preorjemo, pognojimo in vzpostavimo namakalni sistem. S tem nekdanje zdrave kmečke logike ni več.

Preberite še

Cvetoče letališče

Na mnogih letališčih sedaj zaradi krize z kerozinom že premikajo lete, jih celo opuščajo ali pa so potniki v čakalnih vrstah. Na nekdanjem letališču v Žadovinku pa se lahko sprehajamo po cvetočem letališču. Letošnje cvetenje kukavic je tukaj nekje srednje zgodnje. Suša jih je malo zaustavila. A so se prav te dni najlepše razcvetele.

Kljub temu, da tam sicer pogosto kosijo, pa kukavice kljub temu vztrajajo. Razlog je v tem, da je zemlja dovolj plitva in zaradi tega suha. Gre torej za prave stepske travnike.

Okrog letališča so prisotni tudi črnikasti kosmatinci (Pulsatilla nigricans), ki pa tako pogoste košnje, kot je na letališki stezi, ne prenesejo. Kosmatinci se sedaj že odevajo v svoje puhaste šopke. Za razliko od kosmatincev pa kukavice lahko prenesejo nizko košnjo, ker imajo k tlom stisnjene listne rozete. Zato kukavice prav lepo uspevajo tudi na pašnikih, kjer živina sicer njihov zgornji del tu in tam poje. Zato cvetenje tam ni vedno tako lepo, kot na travnikih. Na dovolj velikih čredinkah kukavice povsem dobro prenesejo pašo. Povsem zaraščenih in ne košenih travnikov namreč ne marajo in zelo hitro se njih številčnost zmanjša.

Tudi na Krasu

Poleg Krškega polja se sezona cvetenja kukavičevk začenja tudi na Krasu. Obakrat gre za suhe travnike in zato se pojavljajo iste ali vsaj podobne vrste.

kukavicevke, krsko-polje
Jože Bavcon
Orchis morio - bela različica

Kukavičevke so večinoma iste. Gre za zelo veliko paleto barv navadne kukavice (Orchis morio) od temno do svetlo rdeče, povsem roza odtenkov, do belkastih in tudi povsem belih. Vsaka se zdi lepša od druge, le njih odtenki so drugačni. Med njimi se bohotijo navadne mračice (Globularia punctata) in pa pritlični petoprstnik (Potentilla pusilla), gomoljasta zlatica (Ranunculus bulbosus). Rumeno modro rdeči odtenki navadne kukavice so tisti, ki te površino naredijo tako intenzivno obarvane, da je sprehod med njimi zares navdušujoč.

Letošnja suša je vrstni red malo zamešala. Običajno so najprej navadne kukavice, ko te odcvitajo, se pojavljajo prva mačja ušesa, osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), kasneje se jim bodo pridružila še druga, čmrljeliko (O. holosericea in čebeljeliko (O. apifera). Predstavniki rodu Ophrys pa so zanimivi še zaradi tega, ker njihovi cvetovi spominjajo na samičke nekaterih opraševalcev (čebel, čmrljev). S svojo obliko in obarvanostjo cveta preslepijo samčke, ki mislijo da se parijo s samičko. A ob tem nevede pomagajo pri opraševanju rastline. Rodu Ophrys sledi cvetenje tudi drugih rodov in vrst kukavic, ki so malo kasnejše: pogorelček (O. ustulata), trizoba (O. tridentata) in čeladasta kukavica (O. militaris).

kukavicevke, krsko-polje
Jože Bavcon
Ophrys sphegodes

Mozaičnost krajine

Za ohranjanje biodiverzitete je pomembno, da te travnike pravilno vzdržujemo. Tudi pravilno in ob pravem času zgodnje strojno zračenje rastlin ne poškoduje. Prav na enem izmed teh travnikov v Žadovinku smo pred leti stopili v kontakt z lastnikom in mu svetovali, naj s travnikom upravlja tako kot nekoč. V zahvalo smo mu poslali našo knjigo o travnikih. Prav na tem travniku je letos polno osjelikega mačjega ušesa, s povprečno kar 129 osebki na m2. V kolikor bi se uspeli z vsemi lastniki dogovoriti na takšen način, bi lahko skupaj učinkovito varovali rastlinsko pestrost.

Botanični vrt UL daje mnoge pobode na lokalni ravni, potrebno pa bi bilo več sodelovanja in razumevanja lokalnih skupnosti, tudi velikih podjetij, širšega gledanja na naravo in regionalnih zavodov. Kmetijsko proizvodnjo potrebujemo, ker imamo premalo obdelane zemlje. Le mozaičnost krajine moramo ohraniti.

Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.