UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Vkup držimo! Za majhen narod, kot tudi za družine, je složnost odločilna. Majhen narod preživi v objemu velikih narodov, samo če je složen.« Anton Trstenjak

Ta misel naj bi nas opominjala v vseh dejanjih našega skupnega bivanja. Verjetno smo slabi bralci in poslušalci, da po tolikih letih samostojnosti še vedno ne najdemo prave smeri. Naše zaupanje vladajočim umira, saj nas ne slišijo. Tako malo pričakujemo od njih. Želimo si le mirno življenje v svoji lepi domovini, kjer so naši domovi in domači. Zaupali smo jim navdušeni ob osamosvojitvi. Še po 35 letih upamo, da bomo lahko mirno živeli, saj si to zaslužimo. Komu zaupati? Kdo lahko dobro dela, če vsako delo, ideja, predlog za napredek naleti na nasprotovanje. Je kdo boljši?

Četrtič stopajo v oblast in vabijo k sodelovanju. Pa ne gre, vlada v senci bo po svoje. Kje so skupni cilji za dobrobit ljudi, ki tako malo želijo? Če so politiki v službi ljudi, smo jih izgubili. Prav zato toliko referendumov, ker ne slišijo volivcev - ljudi, ki smo jim dali glas. Je prepad med oblastjo in volivci res nepremostljiv. Se - po Nušiću - res od višine zvrti in ne vidi ljudi?

V teh dneh je bilo veliko spominov na osamosvojitev: zgodbe, oddaje, pričevalci. Spet nas zajame tista navdušenost, ko je bilo vse naše. Potem je postalo moje in izginilo v neznano. Bili smo napredni, prvi, najboljši. Prehitevajo nas. Mi pa bijemo bitke zaradi mrtvih. Izbrisane smo naredili sami, to je greh in sramota. Koliko hudega smo storili ljudem, ki so našli nov dom pri nas. Po osamosvojitvi pa so ostali brez domov, družine. To je sramotno dejanje. Ali res ni pametnih ljudi, ki bi hoteli v miru, slogi služiti narodu, ki od njih pričakuje, da opravijo svoje delo. Gre res samo za dobro plačan stol, ki se ga držijo. Kaj pa vest?

Verjeti v dobro in delati dobro je zadovoljstvo, saj osrečuješ ljudi. Naivno mislimo, da so se za to odločili ta pravi. Pa se začenja vse znova. Kot otroci v peskovniku, a še oni se na koncu vrnejo v novo igro. Voditi državo pa ni igra. To je trdo in pošteno delo. Kdaj se ga bodo lotili z dobrimi nameni?

Ostane nam upanje, da se bo obrnilo v pravo smer: dobro za ljudi v tej državi. Nam pa ostane, da smo ljudje med seboj dobri in znamo poslušati in slišati. V tem je naša moč, saj se v dobrih odnosih z ljudmi lepše živi. Tudi dobrota je nalezljiva in se širi in osvaja. Osrečuje in se vrača. Naj se vam dobro godi!