D. Blatnik

Gnezda so najprej nastala v okolici Krakovskega gozda. Štorklje spremljamo vsako leto z monitoringom, ki ga izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, akcijami obročkanja, ki potekajo v okviru Slovenskega centra za obročkanje ptičev pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, spremljanjem stanja vrste in z ukrepi za izboljšanje gnezd, ki jih izvajata ZRSVN in tudi Združenje za štorklje – CICONIA Slovenija. Štorklje so z leti na našem območju postajale pomemben del slovenske populacije, saj je tu že dobra desetina gnezd.

V Posavju smo v celotnem obdobju spremljanja zabeležili okoli 20 gnezd. Od tega jih je pet zaradi različnih vzrokov propadlo (Črešnjice, Cerklje, Vihre, Hrastje, Jereslavec), šest gnezd je že več let praznih (Gmajna, Zaloke, Malence, Kostanjevica 1, Sajevce, Drnovo 1), dve od postavitve še nista bili zasedeni (Kostanjevica 2, Mali Podlog), v sedmih pa že vrsto let uspešno gnezdijo bele štorklje (Malo Mraševo, Kalce - Naklo, Gržeča vas, Drnovo 2, Mostec, Šentlenart, Slogonsko).

Živali

Težave belih štorkelj - Rozi iz Gornjega Lenarta ne more leteti

Razstava fotografij

Obročkanje belih štorkelj v Posavju

Najdlje stalno naseljeno gnezdo je v Gržeči vasi, in sicer od leta 1987, zelo dolgo je bilo zasedeno tudi v Zalokah. Navadno v posavskih gnezdih preštejemo okoli 15 mladičev bele štorklje. Ocenjujemo, da je letošnja gnezdilna uspešnost skromnejša v primerjavi s preteklimi leti. Eden ključnih vzrokov je verjetno nenormalno hladen mesec maj.

Večina gnezd je na električnih drogovih izven električnega omrežja, ki so opremljeni z gnezdilnimi podstavki. Varstvo gnezd bele štorklje v Posavju poteka v sodelovanju z Elektrom Celje, Področjem Krško, ki navadno prijazno ponudi pomoč, za kar se jim zahvaljujemo. Posebna zahvala pa gre skrbnikom gnezd, to so navadno lastniki zemljišč, na katerih so gnezda, ki z zanimanjem in požrtvovalnostjo vsako sezono budno spremljajo dogajanje v gnezdih.

Barbara Kink, Zavod RS za varstvo narave