Belakrajina.si

Dravska banovina je v tridesetih letih prejšnjega stoletja zgradila zbiralnike vode v več višje ležečih naseljih (npr. Gradnik, Maline, Sodji Vrh), predvsem za napajanje živine. Vodovod je prinesel olajšanje za gospodinjstva, polja oziroma obdelovalne površine pa so ostale prepuščene »božji milosti«. Padavin je v Beli krajini dovolj, za dvanajst Bohinjskih jezer na leto. Toda kraški teren pospešuje njihovo odtekanje.

Pred leti sem pisal o kmetijskem potencialu Bele krajine, ki so jo že v tridesetih letih dvajsetega stoletja imenovali »druga Vipavska dolina« (jaz pa: »druga Primorska«). Da bi to bila, bi morala zadržati del vode, ki nekoristno odteče. Vsaj za eno Bohinjsko jezero. Skeptiki bodo brž našli sto razlogov proti. Toda druge rešitve ni. Vodo zadržati ali pa vsako leto razglašati katastrofo. Kar pa ne bo nič pomagalo ovelemu rastlinju.

Upam, da se bo našel junak, ki bo v Beli krajini našel možnosti za zadržanje potrebnih količin vode. Ob padavinah, okoli 1.300 l/m² letno, bi že na površini okoli 100 kvadratnih metrov zadržali 130 kubičnih metrov (padavinske) vode. In kje najti primerne površine za shranjevanje tako zadržane vode? V Beli krajini je obilje vrtač, ki bi jih očistili in prekrili s primerno folijo (uporabljeno že na Barju ob gradnji avtoceste). Seveda bi bilo treba takšno »jezerce« tudi pokriti s folijo zaradi izhlapevanja. O širši uporabnosti takih »jezerc« morda drugič.

Seveda je pričakovati obilo birokratskih ovir, vendar bi moral biti odgovor na vprašanje: ali živeti ali nenehno jadikovati in prositi, jasen. Živeti! Verjamem, da se bo našel »junak«, ki bo zajel pogum in »ozelenil« sušno Belo krajino.

Za začetek pa predlagam, da pristojni čim prej organizirajo posvet o tem in ugotovijo poti za uresničitev ideje.

Jože Konda, Brezovica