Adolf Pirsch: Belokranjec, ki je portretiral cesarje, kralje in papeža
Adolf Pirsch, slikar; rojen 4. julija 1858 v Gradacu v Beli krajini, umrl 28. aprila 1929 v Gradcu, Avstrija
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Adolf Pirsch se je rodil 4. julija 1858 v Gradacu v Beli krajini očetu Ivanu Rajmundu Pirschu in materi Jožefi, rojeni Kauzhammer. Dne 11. julija 1858 je bil v cerkvi sv. Martina v Podzemlju krščen kot Adolf Raimund Julius Pirsch. Njegov oče je izviral iz Ponikve pri Šentjurju. Starša sta v Gradac prišla iz Vordenberga na avstrijskem Štajerskem, kjer je bil Ivan Pirsch zaposlen kot rudarski in livarski strokovnjak. V Gradcu v Beli krajini je nastopil službo livarskega strokovnjaka v livarni Franca pl. Friedaua.
Ko je imel Adolf šestnajst let, se je družina preselila v Gradec. Med letoma 1874 in 1879 je obiskoval tamkajšnjo risarsko šolo Landschaftliche Zeichenakademie. Ker je družina živela precej skromno, mu oče ni mogel privoščiti potrebščin za slikanje. Mladi umetnik je zato za pomoč zaprosil cesarja Franca Jožefa I. Cesar mu je odgovoril s pismom in mu prek policije poslal 100 goldinarjev za nakup slikarskega pribora. Franc Jožef I. je bil sicer znan kot velik dobrotnik, ki je za dobrodelne in kulturne namene pogosto prispeval lastna sredstva.
Po uspešni razstavi v Gradcu so se Pirschu začela odpirati številna vrata. Nekaj časa je živel na Dunaju, nato pa leto dni študiral, potoval in ustvarjal v Benetkah, Firencah in Rimu. Nekaj časa je prebival tudi v Dresdnu.
Leta 1908 se je preselil v Anglijo, kjer si je ustvaril uspešno slikarsko kariero in precejšnje premoženje. Po koncu prve svetovne vojne pa je moral kot državljan razpadle Avstro-Ogrske zapustiti Veliko Britanijo in pri tem izgubil skoraj vse svoje premoženje. Preselil se je na Nizozemsko, kjer je živel več let, tik pred smrtjo pa se je vrnil v Gradec, kjer je 28. aprila 1929 umrl in bil tudi pokopan.
Pirsch je slovel predvsem kot izvrsten portretist. Po naročilu je upodabljal pripadnike evropskega plemstva in visoke družbe, med njimi tudi več kronanih glav. Leta 1900 je dvakrat naslikal portret papeža Leona XIII., iba sta danes razstavljena v Vatikanu. Dvakrat je portretiral tudi cesarja Franca Jožefa I., naslikal člane družine prestolonaslednika Franca Ferdinanda ter člane kraljevih družin Belgije in Nizozemske. Med bivanjem na Nizozemskem je portretiral tudi nekdanjega nemškega cesarja Viljema II. in njegovo drugo ženo Hermino (Hermine von Schönaich-Carolath, rojeno princeso Reuss).
Poleg portretov je ustvaril tudi več del z nabožno tematiko, ki jih hranijo različne cerkve. Ukvarjal se je tudi s kiparstvom. Za cerkev sv. Martina v Podzemlju, kjer je bil krščen, naj bi izdelal krstni kamen. Za usmiljene brate v Gradcu je naredil sv. Janeza od Boga, rešujočega bolnike iz goreče hiše (1882), Kraljico sv. rožnega venca za cerkev v Nazarjah (1887), sliko sv. Družine za kaznilnico v Mariboru, Marijo z Jezuščkom in sv. Janezom Krstnikom za pl. Dombrovskega v Dresdenu, Nastanitev (Einquartierung, 1887), Čitajočega puščavnika (1894) …
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.