Dogodki
ponedeljek
Pleteršnikov dan in simpozij, Pleteršnikova domačija
Lokacija: Pišece
Pričetek ob: 09:30
PLETERŠNIKOV DAN IN SIMPOZIJ
Imenitnost slovenščine sto let po Pleteršniku
Pišece, 22. 9. 2025
Pleteršnikova domačija
Osrednji Pleteršnikov dan2025
9.00 Prihod udeležencev
9.30 Kulturni program – Osnovna šola Maksa Pleteršnika, Pišece; Gimnazija Brežice;
SIC Brežice; Pleteršnikovi pevci
10.15 Otvoritev simpozija in pozdravni nagovor župana MO Brežice gospoda Ivana Molana
10.30 Simpozij Imenitnost slovenščine sto let po Pleteršniku (prvi del)
13.00 Ogled razstav – Pleteršnik skozi čas in V domovini mojih prednikov materinskega
jezika
15.00 Simpozij Imenitnost slovenščine sto let po Pleteršniku (drugi del)
17.50 Zaključek simpozija .
Pleteršnikov dan 2025 in simpozij Imenitnost slovenskega jezika sto let po Pleteršniku je omogočila MO Brežice – častni pokrovitelj dogodka je župan MO Brežice gospod Ivan Molan, dogodek organizirajo člani Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik s predsednikom Martinom Dušičem, vodja simpozija je akademik prof. dr. Marko Jesenšek.
Imenitnost slovenščine sto let po Pleteršniku
Pišece, 22. 9. 2025
9.15 Prihod udeležencev
9.30 Kulturni program
10.15 Otvoritev simpozija in pozdravni nagovor
10.30–10.50 Marko Jesenšek: Slovenski jezik in Zakon o visokem šolstvu – želimo ostati Pleteršnikovi ponosni nadaljevalci imenitne slovenščine
10.50–11.10 Irena Stramljič Breznik: Primerjava najdaljših tvorbenih nizov za izbrana obrazila izpridevniških tvorjenk z gradivom v Pleteršnikovem slovarju
11.10–11.30 Natalija Ulčnik: Raba števnikov v prvem obsežnejšem zgodovinskem delu v slovenščini (na primeru gradiva iz Pleteršnikovega slovarja)
11.30 Odmor
12.00–12.20 Mira Krajnc Ivič: Tragično in/ali humorno v romanu Fredrika Backmana Mož z imenom Ove – literarno pragmatična in stilistična analiza
12.20–12.40 Jožica Čeh Steger: Literarna ustvarjalnost Anne Wambrechtsamer v luči slovensko-nemške medkulturnosti (Pleteršnikovo slovensko-nemško besedišče)
12.40–13.00 Dragica Haramija: Dežela Oz kot svetovna literarna in kulturna dediščina
13.30 Kosilo
15.00–15.20 Blanka Bošnjak: Raziskave izbora slovenskih hagiografskih besedil 19. stoletja (na primeru Pleteršnikovega slovarja)
15.20–15.40 Karin Požin: Obravnava hagiografij v slovenski literarni zgodovini (na primeru Pleteršnikovega slovarja)
15.40–16.00 Melita Zemljak Jontes: Možnosti za razvijanje medkulturne zmožnosti pri jezikovnem pouku v osnovni šoli (6. do 9. razred)
16.00–16.20 Ines Voršič: Leksikalna podoba veselja v slovenskem jeziku (na primeru gradiva iz Pleteršnikovega
slovarja)
16. 20 Odmor
16.30–16.50 Simona Pulko: Izzivi in priložnosti za razvijanje medkulturne zmožnosti pri pouku jezika v gimnaziji
16.50–17.10 Silvija Borovnik: Slovenščina v zgodnjih delih in nekaterih izbranih romanih Florjana Lipuša (na primeru Pleteršnikovih slovensko-nemških sopomenk)
17.10–17.30 Mihaela Koletnik: Trojiško oblačilno izrazje v Pleteršnikovem slovarju
17.30–17.50 Gjoko Nikolovski: Vloga dvojezičnih slovarjev pri pouku južnoslovanskih jezikov
17.50 Zaključek simpozija
IMENITNOST SLOVENŠČINE STO LET PO PLETERŠNIKU
Napoved vsebine in pomen Pleteršnikovega simpozija 2025 v Pišecah
Pleteršnikove Pišece so danes prepoznavno središče slovenske slovaropisne znanosti in kraj, v katerem se srečujejo vodilni slovenski jezikoslovci, literarni zgodovinarji, didaktiki, etnologi, folkloristi in poznavalci slovenske kulturne zgodovine. Pleteršnikovi dnevi so v Sloveniji edinstveno in tradicionalno srečanje jezikoslovcev in ljubiteljev slovenskega jezika, literature in kulture, ki vsakega septembra počastijo velikega slovenskega slovaropisca in v spomin nanj razpravljajo o slovenskem jeziku ter to znanje in vedenje prenašajo na naslednje rodove. Značilnost Pleteršnikovih dnevov je prav skrb za slovenski jezik, razširjanje vednosti o materinščini kot vrednoti in najpomembnejšemu konstitutivnemu elementu slovenskega naroda. Slovenski jezik je v zglobaliziranem vsakdanu temeljni prepoznavni znak, ki določa slovenstvo in potrjuje naše mesto v kulturno-zgodovinskem okviru Evrope – določa nas kot sestavni del evropske kulture.
Slovenski jezik je bil v Pleteršnikovem času sinonim za slovenski narod. Enačba jezik = narod je omogočila našim prednikom v 19. stoletju, da so se v avstroogrskem okviru potrdili kot samostojen in zgodovinski narod, s tem pa so terjali pravice, ki so jih imeli tudi drugi narodi v večnacionalni avstrijsko-madžarski zvezi. Začelo se je s prevajanjem ustave (Občedržavljanski zakonik) v slovenščino, kar je de facto pomenilo, da nas je dunajski dvor priznal za samostojen narod z vsemi pravicami, ki jih je ustava zagotavljala. Pleteršnikov veličastni slovar konec 19. stoletja je potrdil, da je bila ta pravica utemeljena predvsem in najprej z imenitnostjo slovenskega jezika, ki je s Pleteršnikovim slovarjem dobil nesmrtni spomenik.
Dobrih sto let po Pleteršnikovi smrti bomo v Pišecah preverili, kako je danes s to imenitnostjo slovenščine? Je to še vedno jezik, na katerem je bila zgrajena slovenska državotvornost? Je to še jezik, ki je Prešerna pripeljal na evropski pesniški parnas? Je to še jezik, v katerem sta Pahor in Jančar kandidirala za Nobelovo nagrado, pred njima pa je Šalamun požel slavo v ZDA in nato po vsem svetu?
Ker želim odgovoriti na ta vprašanja, sem letošnji simpozij v Pišecah postavil na najširša slovenistična tla – preveriti želim, koliko Pleteršnikove imenitnosti je ostalo za naš jezik v 21. stoletju, ko ga globalizacija in nespametna anglizacija poskušata izrinjati iz javne rabe in ga postavljati na jezikovno obrobje, kjer je dolga stoletja pred Pleteršnikom že životaril.
Pleteršnikovo jezikovno dediščino zato tokrat preverjamo z (1) jezikovno-političnega, (2) literarno-kulturnega in (3) didaktičnega vidika.
(A) Na področju jezikovne politike in načrtovanja želim predstaviti sporni Zakon o visokem šolstvu – v 15. členu je potrebno zagotoviti slovenščini status učnega jezika na slovenskih univerzah ter tako sledili evropskim smernicam za jezikovno izobraževanje ter Pleteršnikovi pozitivni jezikovni dediščini (Jesenšek). (B) Ponatančiti vlogo pokrajinskih knjižnih različic pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika – kranjska, prekmurska in vzhodnoštajerska različica ter predstaviti bistveno v novoslovenski celoti Pleteršnikovega slovarja, kjer so prav pokrajinski kvalifikatorji najboljše, kar je Pleteršnik prinesel v zakladnico slovenskega narečjeslovja (Ulčnik). (C) Inventarizirali bomo trojiško oblačilno izrazje v Pleteršnikovem slovarju – narečno leksikalno gradivo v SV slovenskih narečjih (Koletnik). (Č) Pokazali bomo, da številne narečne tvorjenke, ki so jih slovenski avtorji nekoč ustvarili s prevzemanjem narečnih besedotvornih algoritmov in obrazil, danes v narečju niso več žive – v slovarskih sestavkih (predvsem v Pleteršniku) pa so pomeni natančno izraženi in ohranjeni; v frazeološkem sestavu dveh ali več jezikov pogosto prihaja do podobnosti v frazeologizaciji (univerzalne zakonitosti) (Voršič); (D) Sinhroni pogled na najdaljše izpridevniške tvorjenke in njihova obrazila je izpostavail možnosti jezikovne izbire, ki se kažejo v obrazilni in podstavni variantnosti pridevnikov in so koristne za razumevanje različic v sodobnem jeziku (Stramljič Breznik). (E) Opravili smo medjezikovno primerjavo vloge dvojezičnih slovarjev pri pouku južnoslovanskih jezikov (Nikolovski). (F) Sinhrono bomo raziskali poznavanje slovenskih pridevniških in glagolskih primerjalnih frazemov. (G) Medkulturne zmožnosti in usvajanje jezika v izbranih leposlovnih delih s pomočjo Pleteršnikovega slovarja (Krajnc Ivič). (H) Usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika s poudarkom na pravorečju (Zemljak Jontes).
Na področju starejše književnosti bomo raziskali hibridnosti žanrov in starejšega slovenskega slovstva, tako da bomo analizirali izbrana hagiografska besedila in raziskali besedišče, ki je zajeto v Pleteršnikovem slovarju (Bošnjak, Požin).
Literarnozgodovinsko bomo raziskali književno delo A. Wambrechtsamer v luči slovensko-nemške medkulturnosti kot se kaže v besedišču in ga primerjali z medkulturnostjo Pleteršnikovega besedja (Čeh). Večkulturnost in medkulturnost bomo nadgradili s kritiko kulturne, jezikovne in narodnostne politike na avstrijskem Koroškem (npr. revija Mladje) in poskušali potrditi tezo, da je zgodnja proza F. Lipuša kritična do odnosa avstrijske državne politike do koroških Slovencev kot tudi do koroških Slovencev samih (Borovnik) – Pleteršnikov slovar bo pri tem pomemben vir za analizo slovensko-nemškega besedja na prelomu 19. in 20. stoletja, primerjalno s takim besedjem sto let pozneje. V analizah slovensko-nemške dvo-in medkulturnosti na prelomu 19. in 20. stoletja bomo poskušali potrditi tezo o prevladujoči hierarhični slovensko-nemški dvokulturnosti kot oviri za razvoj pravega medkulturnega dialoga za analizo tega ubeseditvenega postopka prav Pleteršnikov slovensko-nemški slovar z vsemi razsežnostmi slovenskih besednih iztočnic in nemških knjižnih ustreznic.
Na področju mladinske književnosti bomo podoben analitični postopek izpeljali na analizi sporočilnosti iz svetovne literature in kulturne dediščine (čarovnik Oz) in njenem prenosu v slovenski kulturni in jezikovni prostor (Haramija).
Na področju didaktike jezika in književnosti bomo analizirali medkulturne zmožnosti in usvajanje jezika v osnovni šoli in na gimnaziji (v leposlovju) in predstavili učno e-okolje Slovenščina na dlani ter analizirali uporabniške odzive (Pulko, Zemljak Jontes).
Prepričan sem, da bo tako zasnovan Pleteršnikov dan 2025 na simpoziju Imenitnost slovenskega jezika sto let po Pleteršniku potrdil aktualnost Pleteršnikovega slovarja v sodobnih slavističnih in slovenističnih analizah, hkrati pa pokazal, da je bila misel prvega organizatorja znanstvenega simpozija v Pišecah, akademika Jožeta Toporišiča, glede slovenskega jezika preroška in daljnovidna – v Sloveniji je sporazumevalni jezik v javnosti (šola, uradi, politika, šport, gospodarstvo…) slovenski in tega dejstva ne smemo zabarantati:
Vsak jezik ima svoj dom, in dom slovenščine je tukaj, to sem zagovarjal že v drugi Jugoslaviji – kdor pride sem, naj se nauči slovensko, tako kot se naši izseljenci naučijo jezika držav, v katere se priselijo. Ta problem je obstajal že v Kopitarjevem času, ko se Nemci niso hoteli naučiti slovensko, v skladu z nazorom nekega Angleža, ki je spoznal: kolonializator naj nikar ne govori jezika svojih podložnikov oziroma tistih, ki si jih kolonializira! […]. Če so te kolonializirali, si se moral naučiti jezika kolonializatorjev, tako rekoč si moral peti njihovo pesem, ali pa si ostal zunaj raja. To je bil velik problem postkolonialne Afrike, ki ni imela zadosti obsežnega izobraženega sloja (Jože Toporišič).