Arhiv; Arsen Perić

Le Novomeščan Leon Štukelj in Brežičan Primož Kozmus sta jih osvajala, tudi zmagovala sta. Oba na poletnih igrah. Tako bo tudi po letošnjih zimskih olimpijskih igrah pri naših zahodnih sosedih, na katerih ne bo nastopil noben izmed športnikov iz naših krajev. 

Logično? Na videz logično, a le na videz. Preteklost dokazuje drugače. Tudi Dolenjci smo že imeli svoje predstavnike na zimskih olimpijskih igrah. Prvi je leta 2006 prav tako v Italiji, v Torinu, v nordijski kombinaciji nastopil Damjan Vtič. Osem let pozneje sta na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju nastopili njegova sestra Maja Vtič in Eva Logar, smučarski skakalki. Takrat smo Dolenjci zamudili najboljšo in verjetno edino priložnost za medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Maja, ki je bila takrat že v samem svetovnem vrhu, je bila na srednji skakalnici šesta. 

Glede na to, da na letošnjih zimskih olimpijskih igrah Dolenjci, Posavci in Belokranjci ne bomo imeli svojih zastopnikov, tudi prve zimske olimpijske medalje ne moremo pričakovati. Jih pa bomo gotovo kar nekaj osvojili Slovenci.

Da bi ostali praznih rok, si skoraj ne moramo predstavljati. Precej realnejši je scenarij, po katerem bi domov odnesli pet zlatih medalj. Z zelo veliko verjetnostjo bi jih osvojila Nika in Domen Prevc, ki letos v svetovnem pokalu v smučarskih skokih dominirata, kot ni še nikoli nihče, in mešana ekipa, v kateri bosta ob omenjenih članih družine Prevc najverjetneje nastopila še Nika Vodan in Anže Lanišek, ki sta prav tako kandidata za kakšno posamično medaljo. Nekaj možnosti za medaljo imajo glede na trenutno pripravljenost tudi deskarji na snegu pa mogoče še alpski smučarji Miha Hrobat, Žan Košir in Ilka Štuhec, ki pa po svojih zadnjih rezultatih ne sodijo v ožji krog favoritov.

Vendar to so olimpijske igre in na olimpijskih igrah se vedno dogajajo presenečenja. Veliki favoriti pogorijo, na vrh se izstrelijo do takrat neznana imena. A med njimi tokrat ne bo Dolenjcev.

Od takrat, ko so na skakalnicah v Zabrdju, vasi pri Mirni, ki je imela nekoč več smučarskih skakalnic kot hiš, svoje prve skoke uprizarjali Damjan, Maja in Eva, se je marsikaj spremenilo. Zima se je odselila iz naših krajev. Skoraj povsem. Smučarjev, ki so se prvih zavojev in skokov naučili na hribu za domačo hišo, pri nas ni več. Z izjemo smučarskih skakalcev, ki imajo svojo Planico, morajo vsi drugi smučarji večino svojih treningov opraviti v dragi tujini.

Smučanje pri nas ni več množičen šport, ni več nacionalni šport, kot je bil nekoč, ko smo peli: Smučajmo vsi, Bojan in mi … Pa, ko so jo zapeli Pepel in kri in slovenska alpska smučarska reprezentanca, še nismo imeli medalje na zimskih olimpijskih igrah. Šele naslednje leto nam jo je z Bjelašnice prinesel Jure Franko. Primorec.