Življenjske zgodbe štirih brežiških ulic in njihovih prebivalcev
Društvo za oživitev mesta Brežice je izdalo novo publikacijo z naslovom Ulice in ljudje v mestu na brežcu avtorice dr. Ivanke Počkar.
Predavalnica v novih prostorih Fakultete za turizem v Brežicah, na Černelčevi cesti, je bila skorajda premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti predstavitvi nove publikacije o brežiških ulicah in ljudeh.
Publikacija z naslovom Ulice in ljudje v mestu na brežcu je nov projekt Društva za oživitev mesta Brežice v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice. Kustosinja, zgodovinarka in etnologinja dr. Ivanka Počkar v njej razkriva različne poglede na življenje Brežičank in Brežičanov. Predstavitev publikacije je društvo pripravilo v sodelovanju s Fakulteto za turizem in Krajevno skupnostjo Brežice.
Zgodbe štirih ulic
»Mesto te sprejme za svojega, ko spoznavaš njegovo preteklost, odkrivaš njegov utrip in ko te za svojega vzamejo njegovi prebivalci,« je dejala predsednica društva Anita Radkovič. »V marsikaterem uličnem imenu je ohranjen spomin na izjemne osebnosti ali dogodke, ki bi sicer morda utonili v pozabo.«
Avtorica tako v najnovejši publikaciji razkriva znane in manj znane zgodbe štirih izmed 98 brežiških ulic – Černelčeve ceste, Holyjeve steze, Ulice stare pravde in Usnjarske poti. Prva poimenovanja ulic so Brežice dobile leta 1952, pred tem pa so ljudje posamezne dele mesta že imenovali po svoje, denimo Brežice, Predmestje, Zakot, Črnc.
»Naše mesto na brežcu ob Savi ima dolgo in bogato preteklost. Toda mesto niso samo ulice in stavbe, pač pa so to ljudje. In pričujoča knjižica govori tudi o njih,« pravi dr. Ivanka Počkar, ki je svoje pisanje bogato opremila s številnimi fotografijami ulic in ljudi.
Černelčeva cesta
Po dr. Stanku Černelču je poimenovana ena najpomembnejših mestnih ulic, ob kateri so med drugim nanizani zdravstveni dom, bolnišnica, lekarna. Rodil se je leta 1905 v Artičah. Pred njim je v hiši na glavni mestni ulici živel in delal kirurg iz Gradca dr. Hans Höller, skoraj 30 let zdravnik v Brežicah, med letoma 1893 in 1919 je bil tudi primarij v brežiški bolnišnici, zgrajeni leta 1888. Umrl je le nekaj dni prej, preden je leta 1930 diplomiral dr. Černelč.
Černelč je bil imenovan za znanstvenega referenta in sekundarnega zdravnika v brežiški bolnišnici, imel je tudi zasebno zdravniško prakso v hiši na današnji Cesti prvih borcev 12. Leta 1937 pa je bil ob odprtju zdravstvenega doma v Brežicah imenovan za njegovega prvega upravnika. Vodil je tudi društveno prosvetni oddelek v društvu Sokol. Med okupacijo so njegovo hišo zasedli Nemci, Černelč pa se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in deloval kot zdravnik najprej v partizanski bolnišnici v Apneniku, kjer je zdravil ranjence Gorjanskega bataljona, in nato v Žumberku. Septembra 1942 so bolnišnico napadli in uničili ustaši, pri tem pa ubili petnajst ljudi, med drugim tudi dr. Černelča, njegove sodelavce in ranjence.
Holyjeva steza
Holyjeva steza (prej Kratka steza) je poimenovana po Josefu Holyju, rojenem v Plznu leta 1878. Njegova družina je živela v hiši, ki danes nosi naslov Holyjeva steza 3. Kot brivec, frizer, diplomirani lasničar, sokol, gledališčnik je več kot pol stoletja živel in deloval v Brežicah, kjer je tudi pokopan.
Aktivno je deloval na obrtnem področju, si prizadeval za razvoj, dvig in spoštovanje obrtništva, pisal o nujnosti vzpostavitve vajeniških in mojstrskih razstav ter zmanjšanju davčnih bremen. Za svoje obrtniško delo je bil večkrat odlikovan na raznih razstavah, tudi v tujini. Njegovo delo je bilo tesno prepleteno z narodno-buditeljskim delovanjem društva Sokol.
Svojo delavnico je imel na južnem delu tedanjega narodnega doma (danes Cesta prvih borcev 39, kjer med drugim domuje finančni urad), pred drugo svetovno vojno je imel največji in najbolje opremljeni frizerski salon v Brežicah. Njegova žena Marija je bila šiviljska mojstrica, ki je šivala za premožne brežiške gospe. Predstavitve publikacije se je udeležila tudi Holyjeva vnukinja, danes 94-letna Nada Pestotnik.
Ulica stare pravde
Ulica stare pravde je dobila ime po prvih slovenskih tiskanih besedah Leukhup, leukhup, woga gmaina in Stara prauda, natisnjenih v nemški pesmi vojaških najemnikov takoj po koncu slovenskega kmečkega upora leta 1515.
Pred drugo svetovno vojno so ji prebivalci rekli Gasa, pa tudi Oleadnergasa, saj je bila po celotni svoji dolžini pred pročelji hiš opremljena s cvetočimi oleandri. Ulica je bila znana po številnih obrtnikih, ki so tam živeli in delovali od 19. stoletja do druge svetovne vojne, med drugim kovači, lončarji, krojači, tesarji, čevljarji, kleparji, mesarji in drugi.
»Prebivalci Gase so živeli precej složno, se podpirali, si med seboj pomagali in se družili,« med drugim zapiše dr. Počkarjeva. »Druga svetovna vojna je zarezala tudi v življenje te ulice in njenih stanovalcev. Povojno obdobje je porezalo marsikatero vez med njimi, prijateljsko in sosedsko /…/ namesto prijaznega družabnega utripa je danes ulica opremljena z avtomobili, in s prerivanjem za vsak košček tega javnega prostora.«
Usnjarska pot
Usnjarska pot, dolga le dobrih sto metrov, »a z 200 leti vonja po usnju«, se je sprva imenovala Kožarska pot, sedanje ime pa je dobila leta 1952. Nahaja se v delu mesta, ki se je nekoč imenovalo Predmestje. Prav v tej ulici so si na istem mestu sledili usnjarski mojstri Lasar, Leiter, Štumberger in Zagode. Zadnji se je na Usnjarski poti z odkupom in skladiščenjem svinjskih, govejih in konjskih kož iz brežiške klavnice in od okoliških kmetov do okoli leta 2012 ukvarjal Janez – Ivan Zagode, ki je umrl lani.
Skozi raziskovanje so avtorico, kot sama pravi, nekatera spoznanja odkrito pretresla, denimo izdajstvo partizanske bolnišnice in Černelčev umor. Glede Ulice stare pravde so jo presunili povojni poboji, ko so maja 1945 iz gase odpeljali in ubili pet oseb iz družine češkega krojača Swobode. Pri raziskovanju Usnjarske ulice, denimo, pa se je »srečala« z žalostnim dejstvom, da so na brežiškem pokopališču izbrisani pomniki na mnoge ljudi, tudi na nekatere brežiške usnjarske mojstre.
Le dve ulici poimenovani po ženskah
Kot pravi, je raziskava prvih štirih ulic podlaga za boljše razumevanje mesta. »Razmišljamo pa o nadaljevanju, morda o naslednji 'četvorki', kjer bi poleg edinih dveh ulic v mestu, poimenovanih po ženskah – Ulica Alenke Gerlovič in Ulica Elizabete Zorko – prinesla še dve novi ulici, ki bi ju poimenovani po Leonardu Treppu in Gvidonu Srebretu,« je dejala. »Tudi zato, da z novim poimenovanjem ulic v novi mestni soseski Cholewa, poleg znamenitega slovenskega zdravnika Josipa Cholewe, začetnika slovenske onkologije, spomin in priznanje izrazimo še dvema pomembnima osebnostma našega mesta, opekarnarju Treppu ter prvemu slovenskemu županu Brežic in rodoljubu Srebretu.«
Nekatere ulice so skozi čas tudi večkrat spreminjale svoja imena, tako so denimo tudi Brežice imele Titovo ulico, danes Cesta svobode. Mnoga imena so bila s spreminjanjem imen ulic tudi odrinjena v pozabo, denimo Tončka Čeč, Poljanšek, Kidrič, Ribar, Tito, Kraigher, Černe, Rozman in druga.
»Upajmo, da bodo v prihodnje nove ulice dobile imena po zaslužnih krajevnih osebah, tudi ženskah, po dejanjih, dogodkih in naši kulturni dediščini, ter da bodo imena ulic ljudem v mestu na brežcu v ponos in spomin,« je še dejala dr. Ivanka Počkar.
Pomagajte oblikovati Dolenjski list!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
