M. G.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Janeza Butalo Belokranjci poznajo kot dolgoletnega funkcionarja Gasilske zveze Črnomelj, ki je prejel plaketo naj gasilec leta 2020. V svoji več kot 60-letni zvestobi gasilstvu je od leta 1980 pa do 1995 opravljal funkcijo tajnika GZ Črnomelj. Bil je tudi operativni gasilec, poveljnik, predsednik.

Ko je odložil uniformo aktivnega gasilca, je začel pobližje spoznavati rojstno vas, njeno preteklost, običaje in ljudi. Sad njegove pripadnosti rojstnemu Butoraju je tudi knjiga 500 let: cerkev sv. Marka na Butoraju.

Sv. Marko znova blesti

Obnovljena cerkvica, ki jo vidiš skoraj z vsakega konca Bele krajine

»Življenje pred vojno je bilo precej težko. Večina ljudi se je preživljala s kmetijstvom. Kmetije so bile večinoma majhne. Nekateri domačini so že pred drugo vojno hodili delat v rudnik, vendar je bilo takšnih le malo, saj se je zaposlovanje začelo širiti šele po njej,« pripoveduje Janez.

V knjigi lahko preberemo tudi o mlinih in žagah, ki jih je načel zob časa, pa tudi o vsakdanjih skrbeh ljudi, povezanih z vodo, hrano in preživetjem. Opisuje življenje ob svatbah, rojstvih in krstih, pustovanja, društveno življenje, gasilstvo, dejavnosti Rdečega križa, šport in kultur. Posebno mesto namenja tudi času druge svetovne vojne in povojnemu razmahu gradenj.

»V knjigi, ki bo koristna predvsem mlajšim rodovom, saj bodo v njej lahko poiskali podatke o preteklosti kraja in življenju prednikov, so zgodovinski podatki o Butoraju od 19. stoletja naprej,« pojasni Butala.

Gasilstvo nekoč in danes? Danes občine in župani namenjajo več sredstev za gasilstvo, zato je oprema sodobnejša, ugotavlja. Nekoč je bilo vse skromnejše. Iz mladosti se posebej spominja velikega požara v vasi, ko je zagorelo gospodarsko poslopje s senikom. Prav ta požar je bil eden od povodov za ustanovitev gasilskega društva.

»Spominov je veliko, najbolj pa so se mi zapisala leta, ko smo peš hodili v šolo v Črnomelj. Nihče ni zamudil k pouku in vsi smo bili dobri učenci,« pravi.

Za največji pridobitvi Butoraja v zadnjih desetletjih šteje obnovo cest in predvsem vodovod. Včasih v vasi niso imeli urejene oskrbe z vodo in so jo zbirali v kapnicah ali nosili od drugod. Čeprav zaradi let, 85 jih šteje, že dolgo ne more več dejavno sodelovati pri intervencijah, ostaja povezan z gasilstvom kot veteran in častni član. Še vedno pomaga z nasveti in izkušnjami, kadar ga mlajši gasilci prosijo za pomoč, je nikoli ne odkloni.