Natalija Pelko

Prva velika težava, s katero se spopada večina vrtičkarjev, je slabo kaljivo seme. Nekateri si seme pridelajo sami, kar je zelo dobro, toda tudi vsako doma pridelano seme ni nujno najboljše kakovosti, pravi Natalija Pelko. »Pomembna je odbira rastlin in najboljših plodov, ki morajo polno dozoreti. Najdrobnejše seme običajno ni ustrezno, saj je zelo slabo kaljivo, prav tako zelo debelo seme ni dobro. Za kakovost pridelka je torej pomembno izbiranje semena, od tega so odvisni sortna lastnost, začetna rast, dozorevanje, kasnejša odpornost rastline, prehranjenost.«

Dragana Stanković

Letošnja največja težava pa so bile ekstremno visoke junijske temperature. Prav to je vitalen čas, ko morajo mnoge rastline, denimo plodovke, še narediti zeleno listno maso. Po besedah Pelkove se zaradi vročine cvetovi pogosto niso oplodili, zato odpadajo.

Natalija Pelko

»Tako na primer na grozdastem paradižniku namesto celega grozda dobimo le tri, štiri plodove, na kumarah propadajo drobni plodovi in podobno. Za izboljšanje stanja rastline senčimo, na tla dodajamo svetle zastirne materiale, kot so seno, miskantus, zelena pokošena trava.«

Buča se sama brani pred vročino

Buča, denimo, ki je enodomna rastlina, torej ima na isti rastlini moške in ženske cvetove, pa se pred vročino »brani« tako, da razvija moške cvetove in čaka na ustrezne razmere, da se razvije ženski cvet, potem se hitro oplodi. »Če pa ob vročem vremenu primanjkuje tudi vode, se bodo ženski cvetovi še težje razvili. Po oploditvi so v vročini plodovi bučk propadali, kar je posledica težav s premeščanjem kalcija, ki ga je v vročini nujno dodajati skozi list,« pojasnjuje sogovornica.

Sušno obdobje je letos precej prizadelo tudi krompir. Tako pridelovalci pri srednje poznih in poznih sortah po besedah Pelkove opažajo, da je začel krompir v tleh ponovno kaliti. »Kjer teh kalic ni veliko, pridelovalcem svetujemo, da skušajo še varovati zeleno listno maso, morda rastline poškropiti z bakrom, ki nekoliko umiri rast. Krompir, ki močno kali, pa se težje skladišči in tudi nima ustreznega okusa. Tako so številne sorte, ki so lani dale veliko pridelka, letos v sušnem stresu popolnoma zatajile.« V nasprotju z drugimi vrtninami pa je letos dobro uspevalo zelje in druge kapusnice, saj so dozorele pred junijsko vročino.

Boj s stenicami

Zadnja leta velike preglavice vrtičkarjem povzročajo tudi škodljivci, zlasti stenice, proti katerim se s kemičnimi sredstvi težko bojujemo, saj so zanje manj občutljive, hkrati pa na vrtovih niti ne želimo uporabljati veliko »kemije«.

Natalija Pelko

»Eden od načinov boja proti stenicam je omejevanje naleta s protiinsektnimi mrežami, kar pa lahko v zelo vročih razmerah tudi poslabša klimatske razmere za pridelavo. Tudi s pobiranjem posamičnih živalic ne bomo prav uspešni, saj stenica hitro otrpne in pade na tla. Iz jajčec se v juniju izvalijo žive majhne stenice, v velikosti pikapolonice, ki živijo v skupinah. Takoj ko jih opazimo – v začetku so zelo negibne –, svetujemo večinoma mehansko odstranjevanje s potresanjem. Ob tem pod rastlino podstavimo vodno kopel, v katero dodamo oljni pripravek, lahko je tudi čisto navadno olje. A to je treba narediti čim prej, saj konec julija stenica odraste in lahko spet leti.«

'Napaden' paradižnik ne bo dozorel

Na zelenjavi največ škode povzroča zelena stenica, zadnje čase pa po besedah Natalije Pelko tudi marmorirana smrdljivka, nov škodljivec, ki je prišel iz tujine. »Njene populacije so čedalje večje. Poleg tega je še bolj vsejeda kot zelena stenica, saj gre na skoraj vse vrste zelenjave in sesa rastlinske sokove. Zelo rada gre tudi na sadje in že na majhnih plodovih naredi ogromno škode,« pojasnjuje.

»Paradižnik, ki je zelo poškodovan zaradi stenice, ne bo dozorel, ker je bil preboden, ko je bil še čisto majhen. Če je na plodu vidno veliko belkasto zelene motnosti, je to znak, da ga je napadla stenica. Plodovi tudi radi popadajo z rastline, že če jo samo malo potresemo. Če stenic ni, pa je za nedozorevanje paradižnika vzrok nekaj drugega, letos je krivec vročinski oziroma vremenski stres.«

Velika težava so letos tudi razne gosenice v zavarovanem prostoru, denimo plodovrtka na paradižniku ali pa koruzna vešča na fižolu. A kot pravi Pelkova, so na trgu na voljo učinkoviti ekološki pripravki, s katerimi lahko poškropimo rastlino v času izleganja ličink.

Dežemer kot koristen pripomoček

Prav pri nobeni vrtnini pa ne gre brez rednega zalivanja, ki je v sušnih razmerah ključnega pomena. »Letos je bil primanjkljaj padavin že v maju in že takrat bi morali začeti redno dnevno zalivati. Na lažjih tleh, ki prepuščajo vodo, moramo zalivati pogosteje, na težjih pa nekoliko redkeje. Pomembna je tudi organska snov v tleh. Seveda je odvisno tudi od vrste rastlin. Solato, denimo, ki ima plitek koreninski sistem v zgodnji fenofazi, moramo zalivati pogosteje.«

Natalija Pelko kot zelo koristen pripomoček svetuje dežemer. Z njim lahko vsak vrtičkar meri količino padavin na svoji vrtičkarski površini in se na podlagi tega odloči, kdaj in koliko bo zalival oziroma namakal.

Natalija Pelko

Vrtnine potrebujejo dnevno, glede na izhlapevanje iz tal in z listne površine, od aprila do avgusta od 3 do 8 litrov vode na kvadratni meter, odvisno seveda od rastline in razvojne faze. »Zalivanje vedno prilagajamo količini vode v tleh. Ogromno dejavnikov je, a na splošno za vse pogoje velja, da je najpomembnejše redno zalivanje, z upoštevanjem količine padavin,« ponovno poudarja sogovornica.

Vlaga v tleh pomembno vpliva na prehrano rastline in s tem na kakovost plodov. »Če vlage v tleh primanjkuje, rastlina doživi stres. Rast se upočasni, ni novih zelenih listnih delov.« Ob tem pa svetovalci na terenu vedno znova ugotavljajo, da začnejo vrtičkarji vrtove zalivati prepozno. Dober primer je česen, za katerega mnogi celo menijo, da ne potrebuje zalivanja. »Toda marec je pogosto sušen mesec in takrat bi morali česen in tudi šparglje namakati, da bi imeli kasneje dober pridelek.«

Rešitev so toplotno manj občutljive vrtnine

Natalija Pelko svetuje, da je glede na vremenske razmere v zadnjih letih in številne (tudi nove) škodljivce smiselno vse bolj razmišljati o sortah, ki hitreje dozorijo oziroma imajo krajšo vegetacijsko dobo in ki jih bomo lahko v sezoni večkrat sadili, pa tudi o vrtninah, ki jih lahko v zmerno toplem pasu pridelujemo tudi pozimi v nekem zavarovanem prostoru.

Tradicionalno so čez zimo na njivah por, motovilec, radič in skoraj nič drugega, čeprav so naše mame in babice imele nekoč na vrtovih in njivah pozimi še marsikaj.

Natalija Pelko

»Smiselno je razmišljati o toplih gredah ali manjših dvignjenih površinah, na katere lahko damo okna oziroma neke prekrivke za hladnejši čas. Za poletje pa velja razmislek, da morda ne bi sadili več prav vseh vrst vrtnin, pač pa toplotno manj občutljive oziroma tiste, ki so odpornejše proti vročinskim ekstremom. Te bodo po mojem mnenju za prihodnost vrtičkarstva najpomembnejše,« je prepričana.

Veliko koristnih podatkov tudi za vrtičkarje je na voljo na spletni strani Agencije RS za okolje (meteo.arso.gov.si), kjer najdemo vse podatke po posameznih večjih krajih, denimo temperaturo zraka in tal, tridnevno napoved padavin, vodno bilanco v vegetacijskem obdobju in druge pomembne podatke za pomoč pri pravilnih odločitvah.