Igor Vidmar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Svet zavoda Splošne bolnišnice Novo mesto je na včerajšnji seji za strokovnega direktorja bolnišnice imenoval prim. Iztoka Gradeckega, specialista interne medicine ter specialista kardiologije in vaskularne medicine. Štiriletni mandat bo nastopil 18. junija 2026,« je bilo zapisano 4. junija v sporočilu za javnost, ki so ga medijem poslali iz tajništva novomeške bolnišnice.

Presenečenje? Niti ne. Iztok Gradecki je ugleden zdravnik in strokovnjak, ima vodstvene izkušnje, ki si jih je pridobil z dolgoletnim vodenjem oddelka za kardiologijo in katetrskega laboratorija, velik ugled uživa v bolnišnici med sodelavci in tudi zunaj bolnišnice med pacienti in v splošni javnosti. Veliko povedo tudi besede direktorice novomeške bolnišnice Milene Kramar Zupan: »Zelo smo veseli, da se je tako odločil.«

Strokovno vodenje tako pomembne zdravstvene ustanove, kot je Splošna bolnišnica Novo mesto, četrta največja bolnišnica v državi, je vsekakor izziv. Iztok Gradecki ga je sprejel v letih, ko bi lahko tudi upočasnil tempo in se, če bi imel vsega dovolj, lahko celo upokojil. A se zaveda, da bi bilo škoda ne uporabiti vsega znanja in izjemnih izkušenj, ki si jih je nabral v desetletjih zdravniškega dela, v dobro bolnikov in ustanove, v kateri je bil ves ta čas zaposlen.

Anekdota o vnetem ušesu

Na vprašanje, kaj jih je prepričalo za študij medicine, zdravniki največkrat omenijo željo pomagati ljudem, plemenito poslanstvo tega poklica, pri kom je odločitev tudi želja po ugledu in družbenem statusu, Iztok Gradecki pa na to vprašanje odgovori z anekdoto: »Kot otrok sem imel hudo vnetje ušes. Zelo je bolelo.

V naši ulici je živel znani novomeški otroški zdravnik dr. Janžekovič. Šel sem k njemu. Pregledal me je in mi predpisal antibiotike. Že naslednji dan sem se počutil veliko bolje, vnetje se je umirilo, in takrat sem si rekel: To bi rad delal v življenju.« Da bo zdravnik, se je odločil pri šestih letih in nikoli si ni niti za trenutek premislil. Razmišljal je sicer tudi o drugih možnostih študija, a ga ni nič prepričalo. »Te odločitve nisem nikoli obžaloval, niti za trenutek,« dodaja.

Z urgentno medicino se je po naključju prvič srečal že v osnovni šoli. Bil je dežurni učenec in mu je neka učiteljica pripeljala dečka, ki mu je sošolec spodmaknil stol, da je z glavo udaril v mizo in si prebil arkado, naj ga »zaflajštra« in pospremi v zdravstveni dom na šivanje. Čez eno uro je bil deček z ovito glavo že pri pouku, za Iztoka pa je bil to, kot danes pove v smehu, začetek kariere. Da o tem, da bi danes ob takem primeru iz šole klicali rešilca in morda še policijo povrhu, pozneje pa bi se v primer vključil še kakšen odvetnik, ne govorimo.

»Zdravniški poklic mi je dal v življenju vse. Zadovoljstvo, z njim sem preživel svoja leta. Medicina je moja služba in hobi,« o svojem poklicu razmišlja novi strokovni direktor novomeške bolnišnice, v kateri je kot zdravnica zaposlena tudi žena Mirjam, specialistka ginekologije in porodničarstva, za medicino pa sta se odločili tudi obe hčerki, ki sta videli, kaj počneta mama in oče, in ju je njun odnos do poklica prepričal o enaki odločitvi.

Iztok Gradecki je najprej specializiral interno medicino in potem še kardiologijo. Lahko bi študij nadaljeval do doktorata, ki bi mu omogočil tudi akademsko kariero, a, kot pravi, ga je vedno bolj veselilo delo z ljudmi, pa še velik lokalpatriot je.

Rad ima Novo mesto in tu želi živeti, ne bi se rad zaradi kariere selil v Ljubljano. Je pa opravljal podiplomski študij iz kardiologije v Zagrebu in dobil štipendijo evropskega združenja za kardiologijo ter nekaj časa študiral v Italiji v Pisi. »Če bi takrat želel delati doktorat in si ustvariti akademsko kariero, bi se moral preseliti v Ljubljano,« pojasnjuje svojo odločitev.

Specialisti z evropskimi izpiti

Novomeška bolnišnica, ki jo vodi kot novi strokovni direktor, je v zadnjih desetih letih zelo napredovala, pravi: »Okrepila se je kadrovsko. Danes nas je tu zaposlenih več kot 200 zdravnikov. Tudi na vseh drugih področjih se je stanje bistveno popravilo. Na nekaterih področjih, tudi v kardiologiji, kjer delam, dosegamo visoke kakovostne standarde, primerljive s standardi, ki veljajo v zahodnoevropskih državah.

Na tako visoki ravni je v naši bolnišnici tudi ortopedija, v zadnjem času se je zelo dvignila tudi kakovostna raven na urologiji. Pa še nekaj je pomembno. Imamo veliko mladih zdravnikov, ki se zelo trudijo in jih bomo pri tem podprli, da bodo dosegli čim višjo raven strokovne usposobljenosti. Ko govorimo o čim višji ravni, je to treba podpreti tudi s številkami in dejstvi.

Na kardiologiji, na primer, je v času, odkar vodim oddelek, vpeljana praksa, da poleg specialističnega izpita, ki ga opravijo v Sloveniji, specializanti opravijo tudi evropski izpit. Z njim dokazujejo, da je njihovo znanje enakovredno znanju, ki ga dosegajo njihovi kolegi iz Anglije, Nemčije, Avstrije.

V zadnjem času so ta izpit opravili štirje naši specializanti, vsi so bili po uspešnosti v zgornjih 20 odstotkih vseh kandidatov, kar pomeni, da je naše strokovno znanje popolnoma enako znanju zdravnikov v najrazvitejših zahodnih državah. Znanje, ki ga imajo, so dobili v kliničnem centru v Ljubljani in večinoma pri nas, na našem oddelku.

Po evropskem izpitu se vračajo nazaj, kar nam zagotavlja, da lahko res delamo dobro. Pa to ni omejeno le na kardiologijo, podobno se dogaja tudi na področjih pulmologije, urologije in v intenzivni medicini. Morda sem še koga pozabil in se mu opravičujem.«

Primerljivi z Zahodom

Za doseganje tako visoke ravni strokovnega znanja in usposobljenosti zdravnikov pa je pogoj tudi dobra opremljenost bolnišnice, v kateri delajo. »Če se ozrem samo na razmere za delo medicinskih sester in za bivanje bolnikov v kardiološkem oddelku: večina sob je pri nas enoposteljnih, vsak bolnik ima svojo kopalnico, prilagojeno morebitni gibalni oviranosti, in svojo televizijo. Le nekaj sob je dvoposteljnih.

Zelo dobro imamo opremljeno tudi koronarno intenzivno sobo z monitoringom, ki se v ničemer ne razlikuje od opreme, ki jo imajo v bolnišnici v Houstonu, kjer sem bil pred dvema letoma, ali na Dunaju v AKH, njihovi največji bolnišnici, v kateri imam kolege, s katerimi sodelujem. Tudi naše znanje je enako njihovemu.

V zadnjih desetih letih so bili skoraj vsi oddelki naše bolnišnice prenovljeni. Trenutno poteka prenova oddelka za pediatrijo. Mislim, da je to zelo dober standard. Ne vem, ali je še kje v Sloveniji tako. V večini oddelkov naše bolnišnice imamo vse pogoje, da za naše ljudi, naše bolnike, poskrbimo na primerni ravni. Za vse to moram pohvaliti vodstvo, ki je vodilo bolnišnico v preteklih letih in sem se mu letos pridružil tudi sam,« trenutno stanje novomeške bolnišnice s ponosom oriše njen novi strokovni direktor Iztok Gradecki.