46-letni Bojan Šetina je poštar že 23 let in ne predstavlja si, da bi počel kaj drugega. Poštar je z dušo in srcem, kot pravimo, na Pošti Novo mesto pa tudi cenijo njegovo pridnost, zanesljivost, pripadnost.

Kot mlad fant Bojan ni prav nič razmišljal o poštarskem poklicu. Naredil je srednjo gradbeno šolo in pet let delal v svoji stroki v nekem privatnem podjetju. Pa mu nekako tam ni bilo vse najbolj prav in začel se je ozirati za razpisi, da bi počel kaj drugega: »Pošta Slovenija je takrat iskala poštarje, pa sem se javil. Kar bo, pa bo. Šel sem na razgovor, bil izbran in še vedno sem tu!«

A začel je drugje, kot pismonoša v vaseh pod Gorjanci. Kasneje je bil poštar nekaj let v Dolenjskih Toplicah, pa v Žužemberku, marsikje je koga nadomeščal. Vozil se je v glavnem z avtom, pa tudi z motorjem, kar je bilo pač na voljo.

Biti psiholog

S prakso je delo postajalo lažje, izkušnje naredijo svoje. »Poštarja so ljudje v glavnem veseli, saj prinese kako lepo pismo in kartico – no, tega je zdaj vse manj, pa časopise in novice, reklame, pakete, pa žal seveda tudi položnice,« pripoveduje Bojan, ki opaža, da so se ljudje v zadnjih letih zelo spremenili.

Večina je še vedno prijaznih, radi poklepetajo, včasih mu kdo da kako čokoladko, sok, kavo, pusti mu kak evro. A vse več je opaziti tudi živčnosti, slabe volje in nezadovoljstva. Zlasti v korona času se je to povečalo. Bojan pravi, da mora biti pravzaprav poštar pravi psiholog in diplomat.

Preberite še ...

Dom · Oglas

Plin – prava energetska rešitev za danes in jutri

»Človeka moraš kar nekako pogruntati, pa gre,« pove.

Ogromno paketov

Zadnje čase se mnogi zelo poslužujejo spletne trgovine. Naročajo vse mogoče, od hrane do oblačil, čevljev, računalnikov… Zato na pošti prednjačijo paketi. Bojan Šetina, ki zdaj že nekaj časa pokriva novomeški rajon, s poštarskim kombijem razvaža pakete.

Več o izkušnjah in delu poštarja Bojana si preberite v aktualni številki Dolenjskega lista.