Sajovic je v izjavi za medije pojasnil, da so bili posmrtni ostanki žrtev, izkopani iz Jame pod Macesnovo gorico, začasno shranjeni v neprimernih kletnih prostorih kočevske komunale. Okolico kostnice, ki so jo na pokopališču Lipce leta 2009 zgradili v ta namen, so uredili v skladu z običaji. "Tam je možen prižig sveč in spoštljivo spominjanje," je dejal Sajovic.

Do oktobra 2023 so v Jami pod Macesnovo Gorico v Kočevskem rogu po njegovih navedbah izkopali posmrtne ostanke 3450 žrtev. "Vsakdo od teh ljudi je bil nekomu mož, oče, brat in to je treba spoštovati in razumeti. Čas je, da na spoštljiv in dostojen način zapremo boleče obdobje naše zgodovine," je poudaril.

Meni, da so zgodovinski okvir in zgodovinska dejstva tistih časov jasni. Danes se, kot pravi, pogovarjamo "samo o pieteti, spoštljivosti in spominu". "Vsakdo od nas ima pravico do spominjanja, še posebej svojci, da prižgejo svečo slovesa, da se vsakdo pomiri s tem in da razmišljamo tudi o tem, kaj bolečine preteklosti pomenijo za nas vse skupaj in narod kot prihodnost," je dodal.

Ker so geopolitične varnostne in gospodarske razmere po svetu vse zahtevnejše, se mu zdi začasna premestitev posmrtnih ostankov tudi pogled naprej v smeri še boljše medsebojne strpnosti, tolerance in enotnosti.

Preberite še ...

· Kulinarika

S temi triki bo vaš piknik popoln

Pirc Musar: Ideološka politična obračunavanja ne prispevajo k dobremu

Tudi predsednica republike je že večkrat poudarila, da so bili povojni poboji zločin, ki ga je treba jasno obsoditi. Želi pa si, da bi ob 80-letnici konca druge svetovne vojne končno dosegli pomiritev glede tega temačnega dela naše zgodovine in soglasje glede lokacije trajnega pokopa posmrtnih ostankov žrtev vojnega nasilja in povojnih pobojev. Prav s tem namenom je v minulem letu v predsedniški palači pripravila dva posveta o določitvi lokacije trajnega pokopa žrtev vojnega nasilja in povojnih pobojev, so sporočili iz urada predsednice.

Poudarja, da s tem povezana ideološka politična obračunavanja ne prispevajo k dobremu v naši družbi, zato je prav, da zrela politika iz spoznanja krivic in hudih napak preteklosti črpa predvsem zavezanost, da česa podobnega v prihodnje nikdar več ne bo dopustila, so še zapisali v uradu.

Sajovic je v nadaljevanju še izpostavil, da se ga je globoko dotaknilo tudi pismo dekana črnomaljske župnije Antona Gnidovca. V pismu so slovenski župniki zbrali 500 podpisov svojcev, da se na kraju prihodnjega počitka žrtev omogoča spominjanje oz. prižig sveče in molitev.

V aprilu bodo prenos na "skrajno spoštljiv in pieteten način" tudi opravili z manjšimi pogrebnimi vozili, je še dodal Sajovic.

Vladna komisija se ne strinja

Z odločitvijo o prenosu posmrtnih ostankov v Škofjo Loko pa se ne strinjajo v vladni komisiji za reševanje vprašanja prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman. Kot je zapisal Dežman, so bili na lanskem srečanju pri predsednici republike svojci umrlih in predstavniki Katoliške cerkve soglasni, da se ne strinjajo s prenosom posmrtnih ostankov iz ene začasne lokacije na drugo začasno lokacijo, dokler ne bo odločeno o kraju, načinu in času dokončnega pokopa.

Sajovic po njegovih navedbah komisije ni seznanil o svojih pogovorih ali dogovorih z drugimi osebami, ki so morda vplivali na njegove odločitve. "Člani komisije pričakujemo, da nas v bodoče vlada, minister in strokovne službe predhodno obveščajo o vseh svojih namenih, ki sodijo v pristojnost komisije ali pa člane komisije razrešijo, ker nam ne zaupajo," je v odzivu zapisal Dežman