UI

Odločitev, ali bo otrok vstopil v šolo pri šestih letih ali bo šolanje odloženo za eno leto, ni preprosta. Starši se pogosto sprašujejo, ali bodo z odlogom otroku pomagali, ga mogoče prikrajšali, ali bodo naredili »korak nazaj«, ali mu dali dragocen čas za dozorevanje.

Odlog šolanja pomeni, da otrok, ki je po starosti že upravičen do vpisa v prvi razred osnovne šole, še eno leto ostane v vrtcu. Odlog se lahko odobri na predlog staršev in strokovnih delavcev (vzgojiteljev, svetovalnih delavcev, psihologov, zdravnikov), kadar ocenijo, da otrok še ni dovolj zrel za šolske zahteve.

Namen tega prispevka ni spodbujanje k odlogu šolanja, ampak razmislek o tem, da imajo otroci različne razvojne ritme. Vsaka odločitev glede vstopa v šolo naj temelji na otrokovih dejanskih zmožnostih in strokovni presoji, ne samo na skrbi ali primerjavah z vrstniki.

Glas ljudstva

Katero stranko bi volili? Povejte svoje mnenje v naši anketi

Pomembno je poudariti, da odlog šolanja ni kazen, ni neuspeh in ni znak, da je z otrokom »nekaj narobe«. Gre za razvojno in preventivno utemeljen ukrep, ki upošteva trenutne razvojne zmožnosti otroka in zahteve šolskega okolja. Otroci se namreč ne razvijajo enako hitro – nekateri prej dozorijo na čustvenem področju, drugi na kognitivnem, tretji na socialnem ali gibalnem.

Raziskave kažejo, da zgodnje akademske spretnosti niso zanesljiv napovednik poznejšega šolskega uspeha, če otrok še nima dovolj razvite čustvene regulacije, pozornosti in socialnih veščin. Prezgodnji vstop v šolo lahko pri nekaterih otrocih poveča tveganje za stres, vedenjske težave in negativno samopodobo. Šolska zrelost ni le to, da otrok zna šteti, prepoznati črke, zapisati svoje ime, doma s staršem uspešno rešuje strukturirane naloge, si hitro zapomni pesmi ali je ubogljiv, tih in ne povzroča težav. Otrok mora biti pred vstopom v šolo celostno pripravljen na več področjih. Starši si lahko z usmerjenim opazovanjem lastnega otroka in odgovori na vprašanja pomagajo pri odločitvi. Šolska zrelost zaokrožuje:

• čustveno zrelost: Kako hitro in uspešno se otrok pomiri po čustvenem pretresu? Kako prenaša ločitev od staršev (npr. pri daljšem prebivanju zunaj doma)? Ali navadno zna izraziti, kaj čuti, brez pogostih močnih izbruhov? Zmore čakati in sprejemati pravila?

• socialno zrelost: Ali zna čakati na vrsto in upoštevati pravila igre? Ali se zna vključiti v igro z drugimi otroki in rešiti manjše konflikte? Kako pristopa k skupini — z veseljem, previdno ali se umika? Ali zmore upoštevati navodila odraslih? Ali zmore prositi za pomoč?

• kognitivno zrelost: Koliko časa lahko otrok ostane pri eni dejavnosti, preden postane nemiren? Ali zna slediti navodilom v pravilnem zaporedju? Ali razume pojme: prej – potem, dan – noč, danes – jutri, zgoraj – spodaj, pred – za, v – iz, levo – desno, več – manj – enako? Ali zna razvrščati predmete po barvi, velikosti ali po obliki, prepozna podobnosti in razlike? Ali razume vprašanja in kratke razlage? Ali zna smiselno opisati dogodek ali izkušnjo?

• gibalno zrelost: Kako mu gre risanje, barvanje, rezanje z varnimi škarjami? Ali ima težave s koordinacijo (npr. obuvanje, plezanje, skakanje)? Kako dolgo lahko sedi pri miru?

• govorno-jezikovno zrelost: Kako bogat je otrokov besedni zaklad? Ali lahko jasno pove, kaj želi, in razume kompleksnejša vprašanja?

Če je na enem ali več teh področij razvoj izrazito nezrel, lahko šola za otroka predstavlja preveliko obremenitev. Pomembno je, da se pri odločitvi ne opiramo le na otrokovo starost ali primerjave z vrstniki, ampak na njegovo dejansko funkcioniranje v vsakdanjih situacijah. Smiseln je tudi pogovor s strokovnimi delavci (z vzgojiteljicami, s šolskim svetovalnim delavcem, specialisti). Vzgojiteljice in strokovni delavci v vrtcu imajo pri prepoznavanju otrokove pripravljenosti pomembno vlogo, otrokovo funkcioniranje opazujejo v skupini, v odnosih z vrstniki in v strukturiranih dejavnostih.

Starše pogosto skrbi, da bo otrok zaradi odloga »izstopal«, da bo starejši od sošolcev ali da mu bo dolgčas. Raziskave in praksa pa kažejo, da otroci, ki v šolo vstopijo zrelejši, pogosto doživljajo več uspeha, manj stresa in imajo pozitivnejšo samopodobo. Večje tveganje predstavlja situacija, ko otrok vstopi v šolo prezgodaj. Dolgotrajno doživljanje neuspeha, opozoril in primerjav pa lahko negativno vpliva na otrokovo samozavest in odnos do učenja.