Odkrit dialog o trošarinah, birokraciji in boju z zlato trsno rumenico
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj s sodelavci se je po dopoldanskem obisku Kmetijske zadruge Trebnje-Krka in nekaterih tamkajšnjih kmetov popoldne srečal v Kostanjevici na Krki z lokalnimi vinogradniki.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Minister Janez Cigler Kralj ni skrival veselja ob obisku in priložnosti, da se s pridelovalci sreča neposredno na terenu. Vinogradniki so v razpravi brez lepotičenja predstavili vsakodnevne izzive, s katerimi se sooča panoga. Razmere na trgu so zahtevne, gostiteljem in gostom je, kot so poudarili, jasno, da ob sedanjih zaostrenih razmerah prihajajo najbrž časi večje krize in da bo treba računati tudi na morebitno krčenje kmetijskih sredstev, zaradi česar bo ključno pametno in ciljno ukrepanje.
Obremenitve z gorivi in obljube glede trošarin
Minister je predstavil več korakov za blaženje draginje ter ukrepe na področju trošarin. Med ukrepi je pritisk na Ministrstvo za finance za dosego čimprejšnje uveljavitev nižje trošarine na podlagi nedavno sprejetega Zakona o trošarinah (kar lahko Slovenija stori samostojno, brez odobritve EU).
Povedal je, da so na Evropsko komisijo (Direktorat za finance) poslali prošnjo za odobritev možnosti nulte trošarine. Opozoril pa je, da bodo to orodje uporabljali pametno in ne bodo šli takoj na ničlo, saj se razmere lahko še zaostrijo. Omenil je, da z ministrom Vrtovcem pripravljata interventni zakon, ki bo z zbiranjem računov omogočil povračilo trošarine iz proračuna.
Vinogradniki opozorili na ključne težave panoge
Predstavniki vinogradnikov so odločno izpostavili kopico problemov, ki hromijo njihovo delo ter vodijo v krčenje vinogradniških površin: Od ministra pričakujejo odpravo oziroma ublažitev administrativnih bremen, Med temi so obveznost neposrednega vnosa uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v aplikacijo. Zapleteni in stalno spreminjajoči se obrazci ter razpisi, ki starejše pridelovalce odvrnejo od kmetovanja. Poročanje o FFS po teži/kilogramih, ne glede na to, ali gre za masovna sredstva ali mikro-odmerke.
Opozorili so na omejitve pri nakupu FFS in nekonkurenčnost. Zaradi majhnega trga in dragih registracij je nabor učinkovitih FFS pri nas zelo majhen. Ne-tržni pridelovalci ne morejo kupiti ustreznih sredstev za zatiranje ameriškega škržatka, ampak le draga in neučinkovita ekološka sredstva.
Resen problem, so izpostavili vinogradniki, je visoka starost obdelovalcev ( nekateri blizu 80 let). Zaradi ekonomskih razlogov in birokracije površine vinogradov hitro padajo, s tem pa raste delež zapuščenih in nevzdrževanih vinogradov, ki so lahko žarišča bolezni trte.
Vinogradniki so zaskrbljeni zaradi izpada avtohtonih/tradicionalnih sort iz ukrepov za ohranjanje genskih virov. Iz ukrepa GEN-SOR sta izpadli žametna črnina in kraljevina, kar je prizadelo številne vinogradnike na Dolenjskem in v Posavju.
Vinogradnike bremenijo preveč razdrobljeni, zapleteni in nepregledni razpisi, trnova je pot do sofinanciranja kmetijske mehanizacije, npr, traktorjev, ki so ključni za varnost in delo. Od ministra pričakujejo odpravo omejitev pri prenosu katastrskega dohodka (in posledično subvencij) na dejanskega uporabnika zemljišča znotraj družine, oziroma gospodinjstva.
Prevetritev ukrepov proti zlati trsni rumenici
Posebna pozornost so namenili karantenski bolezni – zlati trsni rumenici, kjer je minister napovedal spremembo dosedanje prakse. Dosedanji način sofinanciranja zatiranja, ki je letno stal okoli milijon evrov skupaj z Upravo za varno hrano, npr. sofinanciranje vmesne sadnje) ukinjajo, saj se je izkazalo, da ni prinesel nobenega napredka ali uspeha.
Ministrstvo bo skupaj z Upravo za varno hrano in stroko postavilo nove ukrepe, pri čemer konkretne oblike financiranja še niso določene. Poudarek je na skupnem in usklajenem ukrepanju. Minister je tako izpostavil, da je ključno zagotoviti, da na posameznem območju škropijo vsi lastniki hkrati ; kot dober primer uspešnega skupnega nastopa je navedel Brda.
Iskali bodo rešitve za opuščene vinograde, ki predstavljajo glavne vire okužb. Vinogradniki so predlagali, da bi se del stroškov škropljenja proti zlati trsni rumenici refundiral (npr. 30 odstotkov) na podlagi računov za FFS, s čimer bi vse pridelovalce spodbudili k nakupu ustreznih sredstev in izvedbi škropljenja.
Kljub odprtim vprašanjem in zavedanju, da denarja v kmetijski blagajni ne bo na pretek, so se sogovorniki na koncu strinjali, da sta odkrita in sprotna komunikacija med vinogradniki in odločevalci in skupno iskanje rešitev edina prava pot za ohranitev slovenske podeželske krajine in vinogradniške tradicije. Ta praksa pa naj velja tudi za ostale kmetijke panoge.
Novi red
Tako sodelovanje s »terenom« podpira tudi minister. Spet bomo vzpostavili red. In da bomo dali kmetu, s čimer koli se ukvarja, veljavo, je poudaril. Za doseganje tega cilja je poleg že omenjenih ukrepov napovedal odstranitev prehranskih smernic prejšnje vlade.
Na seznamu ukrepov je urejanje populacije velikih zveri in divjadi. Zakon o zaščiti živali bo tak, da bo podprl rejca, kmeta. »Kmet-rejec je prvi zainteresiran za to, da je žival zdrava in da ima dobrobit, ker ve, da bo nekaj od tega in da bomo imeli zdravo hrano,« je dejal minister Janez Cigler Kralj.
V imenu vinogradnikov je zbrane na pogovoru v Jeleničevi kleti na začetku pozdravil predsednik Društva vinogradnikov in Društva domače koline Kostanjevica na Krki Matej Kuhar. Težave in poglede vinogradnikov je razgrnil član vinogradniškega društva in nekdanji predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše, nekatere dileme in pričakovanja je izpostavil direktor Kmečke zadruge Krško Jure Grubar. Zbrane je pozdravil tudi tudi kostanjeviški župan Robert Zagorc.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.