Vincenc Kobe, starosta slovenskega šaha - črne in bele figure v krvi
Šahovska dejavnost v Poljanski dolini, ki ima okoli štiristo duš, ima dolgo tradicijo in seže po ustnih virih v čas pred drugo svetovno vojno.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Učenci so se osnovnih šahovskih veščin naučili od bratov, ki so to igro spoznali v srednjih ali visokih šolah, nekateri tudi med služenjem vojaškega roka. Leta 1961 so v vasici Radenci ob Kolpi uvedli redna mesečna tekmovanja.
Takrat je črne in bele figure kot osnovnošolec na prvi plošči vlekel tudi Vincenc Kobe, pozneje dolgoletni pedagog na Osnovni šoli Stari trg ob Kolpi in starosta šaha ne le v rojstnem kraju, ampak tudi v Sloveniji. Njegova ekipa je tega leta osvojila slovensko prvenstvo za osnovne šole. Na Učiteljišču v Novem mestu je bil predsednik športnega društva, vodil je šahovske krožke na šoli in v dijaškem domu.
Tudi rokometaš
Postavni fant s podeželja je nekega dne zavil na rokometno igrišče in za ekipo Novega mesta pet let igral v slovenski ligi. Ljubezni do tega športa ni pretrgal niti po končani karieri, saj je postal rokometni sodnik. Poleg šaha, tudi v tej igri je sodnik in seveda še vedno aktiven igralec, je treniral tudi judo, hkrati pa je bil dejaven organizator športnih in šahovskih tekmovanj.
»Po zaposlitvi na Osnovni šoli Stari trg ob Kolpi, ki je imela manj kot sto učencev, sem poučeval na razredni stopnji, zaradi pomanjkanja učiteljev pa tudi športno vzgojo na predmetni stopnji,« se spominja danes čili upokojenec.
Kraj je športno prebudil. Ustanovil je TVD Partizan in nekaj let prej Šahovsko društvo Stari trg ob Kolpi ter postal predsednik obeh. Uvedel je tekmovanja v številnih športnih panogah, navdušil mladino in tekmovanja so bila množično obiskana. S svojimi člani je uredil dva prostora – za šport in ples ter za šah. Pozneje jih je odstopil šoli, ki je po 160 letih prešla na enoizmenski pouk, v zameno pa je šola društvu brezplačno omogočila uporabo telovadnice in prostora, ki so ga preuredili v šahovsko učilnico.
Športniki so na igrišču zgradili garderobo, sam pa je v gozdičku pod vasjo uredil trim stezo z dvanajstimi postajami. Poleg številnih dejavnosti je z učenci ustanovil Šolsko športno društvo Poljane (ŠŠD Poljane), ki je za svoje uspehe leta 1980 prejelo Bloudkovo plaketo.
500 varovancev
Z načrtnim in s predanim delom, za katerim je seveda pokončno in ponosno stal Kobe, so posebej izstopale šahistke, ki so na številnih tekmovanjih osvojile več kot sto slovenskih in tri jugoslovanske naslove, srednjeevropski pokal, dva naslova Evropske unije in druge lovorike. Posebej velja omeniti Darjo Kapš, prvo slovensko velemojstrico in nosilko dveh evropskih medalj, Hrvoja Jurkovića, mednarodnega mojstra in današnjega šahovskega trenerja, in Špelo Kolarič, mojstrico FIDE, ki so bili večkratni državni prvaki v različnih kategorijah ter so Slovenijo zastopali na evropskih in svetovnih prvenstvih, skupaj v 17 državah Evrope, Azije in Južne Amerike. Na enem izmed teh v Braziliji leta 1995 so Kobetovi mladi šahisti sestavljali polovico slovenske reprezentance.
Številke kažejo, da je približno petsto varovancem privzgojil ljubezen do športa in šaha. A to ni vse. Kot prvi v Sloveniji je organiziral tekmovanja v »trim šahu« (šahovnica 120 × 120 cm) in »uličnem šahu« (šahovnica 320 × 320 cm). Pri Šahovski zvezi Slovenije je uvedel celoletna tekmovanja šolskih krožkov in zaključne tekme za superpokal. Pred štirimi leti je vsem belokranjskim tretješolcem podaril 332 šahovskih knjig FIDE za osnovnošolce.
Priznanja
Vinko Kobe je tudi izjemno uspešen organizator. Za volontersko delo v športu in šahu je dobil vrsto priznanj: tudi jugoslovansko »Šah u škole« v Pulju in številna slovenska. Dolga leta je v kraju vodil mesečna tekmovanja v namiznem tenisu, streljanju z zračno puško ter množične turnirje v malem nogometu. Organiziral je pet republiških ekipnih prvenstev za osnovne šole v šahu.
»Lahko bi rekel, da je bil vrhunec organizacijskega dela celodnevni ženski šahovski turnir pod pokroviteljstvom revije Jana, na katerem je sodelovalo 132 udeleženk iz petih držav. To je bil svetovni rekord,« je ponosen Kobe.
Čeprav je že sedemnajst let upokojenec, še vedno, in sicer od ustanovitve, torej 65 let, vodi Šahovsko društvo Stari trg, s 108 člani iz Bele krajine. V Črnomlju je pri Slovenski filantropiji organiziral več kot 700 medgeneracijskih tedenskih tekmovanj. Vodi šahovsko dejavnost v Društvu upokojencev in Društvu invalidov Črnomelj, katerih člani so že desetletje med najboljšimi v državi.
Šahovski muzej
Vsakomur, ki obišče te kraje, s ponosom pokaže Šahovski muzej, v katerem hrani šolske športno-šahovske kronike od leta 1974 naprej, albume, biltene, šahovske knjige, medalje, pokale, plakate, ure, zastavice, značke, znamke … in 107 eksponatov šahovskih garnitur z vsega sveta. Muzejsko bogastvo igre na 64 poljih in vse, kar je povezano s tem, je v Stari trg privabilo številne obiskovalce, med njimi vodilne može in žene evropske pa tudi svetovne šahovske organizacije.
»Če stvari postaviš na svoje mesto ter imaš okrog sebe razumevajoče sodelavce in najbližje, ki ti stojijo ob strani, lahko dolga leta nemoteno ustvarjaš in povezuješ. Takšno okolje daje moč, zaupanje in navdih za delo,« pravi Vinko, ki je dolga leta deloval na številnih športnih področjih, tudi kot funkcionar na državni ravni. Za svoj prispevek je leta 1994 prejel plaketo Občine Črnomelj, to priznanje pa bo ob letošnjem občinskem prazniku ob 65-letnici delovanja prejel tudi Šahovski klub Stari trg.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
